Tiskane izdaje
S to strategijo želi evropska komisarka za kulturo Andrula Vasiliu utemeljiti prizadevanja za povečanje sredstev za kulturni in ustvarjalni sektor v pogajanjih o prihodnjem večletnem evropskem proračunu 2014-2020, ki se bližajo končnici, piše STA.
Komisija je predlagala, naj bo za ta sektorja v novem sedemletnem finančnem obdobju v okviru programa Ustvarjalna Evropa predvidenih 1,8 milijarde evrov.
Poleg tega je predlagala nov mehanizem finančnih jamstev v višini 210 milijonov evrov, s katerimi bi kulturni operaterji lahko prosili za do milijarde evrov bančnih posojil.
O predlogu komisije sedaj razpravljajo članice unije in Evropski parlament, ki odločajo o proračunu. Bolj se pogajanja bližajo koncu, hujša je bitka za sredstva za posamezna področja.
Močan tabor članic unije se zavzema za precej skromnejši proračun od tistega, ki ga je predlagala komisija, in ogrožena so sredstva za vsa področja, med katerimi se zna kultura znajti med najmanj problematičnimi talci.
V kulturni in ustvarjalni sektor sicer sodijo podjetja in druge organizacije, ki delujejo na področju arhitekture, umetniških obrti, kulturne dediščine, oblikovanja, festivalov, filma in televizije, glasbe, uprizoritvenih in vizualnih umetnosti, arhivov in knjižnic ter založništva in radia.
Ta sektorja, ki po navedbah komisije že zdaj ustvarita 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in prispevata 8,5 milijona delovnih mest v EU, se soočata z izzivi digitalizacije, globalizacije ter velike razdrobljenosti trgov zaradi kulturne in jezikovne raznolikosti pa tudi s težavami pri dostopu do financiranja.
Evropska komisija zato predlaga novo strategijo, s katero želi povečati njuno konkurenčnost in izvozni potencial ter njun pozitivni učinek na druga ključna področja, kot so inovacije, informacijska in komunikacijska tehnologija ter oživljanje mest.
Predlagani ukrepi se nanašajo na usposabljanje, dostop do financiranja, spodbujanje novih poslovnih modelov, dostop do mednarodnih trgov in tesnejše sodelovanje med različnimi politikami, zlasti na področjih kulture, izobraževanja, industrije, gospodarstva, turizma, razvoja mest, regionalnega razvoja in prostorskega načrtovanja.
