Čas za spremembe v kulturi šele jeseni

Kulturna zakonodaja in imenovanja: minister sme podpisovati imenovanja do zadnjega hipa mandata.

Objavljeno
06. julij 2014 15.08
Posodobljeno
06. julij 2014 21.00
Ljubljana 28.07.2011 - Nove postavitve stalne zbirke Moderne galerije.foto:Blaz Samec/DELO
Igor Bratož, kultura
Igor Bratož, kultura

Brez vlade in parlamenta s polnimi pooblastili ni naslovnika procedur, ki na koncu privedejo do novih ali popravljenih zakonov. Na zakona o avdiovizualnem centru in javnem interesu za kulturo in imenovanje vodje Moderne galerije bo zato treba čakati do jeseni.

Med kadrovskimi zadevami ministrstva za kulturo je trenutno največ pozornosti zainteresirane javnosti deležno imenovanje vodilnega v Moderni galeriji: sedanji direktorici Zdenki Badovinac mandat poteče novembra (na čelu MG je bila do zdaj že štiri mandate), zato je ministrstvo aprila objavilo razpis.

Štirinajst prijav

Na razpis za vodenje Moderne galerije je prispelo štirinajst prijav, sedem prijaviteljev formalne pogoje izpolnjuje, z njimi so bili opravljeni pogovori, zdaj pa minister Uroš Grilc pričakuje zapisnik razpisne komisije in predlog, prenovljeni ZUJIK in SLAVC pa čakata jesenske meglice.

Je verjetna ponovitev razpisa?

O kandidatu za direktorja Moderne galerije morata v mesecu dni ministru mnenje poslati svet MG, ki ga vodi Neda Pagon (člani so še Renata Salecl, Judita Krivec Dragan, Adela Železnik in Vaso Perović), in strokovni svet MG, ki ga vodi Bojana Piškur (člani so še Breda Kolar Sluga, Martina Vovk, Mladen Dolar, Metod Frlic in Bojan Gorenc). Minister na podlagi teh treh mnenj odloči o imenovanju; če bo zmanjkalo časa, bo imenovanje prepuščeno nasledniku. Po kulturniških kuloarjih gre glas, da je verjetna ponovitev razpisa.

Minister je sicer prejšnji teden Vojka Stoparja imenoval za direktorja Viba filma, za direktorico Slovenskega gledališkega inštituta Mojco Jan Zoran, sredi maja je za vodenje Arboretuma imenoval dosedanjega direktorja Aleša Ocepka, že februarja je za ravnateljico NUK imenoval Martino Rozman Salobir.

Imenovanja v času opravljanja tekočih poslov niso sporna; ko je nekdanji direktor NUK Lenart Šetinc oporekal imenovanju Mateje Komel Snoj (Vasko Simoniti je imenovanje podpisal kot minister v odhajanju), je vrhovno sodišče ugotovilo, da bi moralo biti pojasnjeno, zakaj je posamezno odločitev mogoče šteti med tekoče posle, upravno sodišče pa je razsodilo, da kadrovske odločitve sodijo v ta okvir.

Skupina za prenovo ZUJIK dela

Zakona, ki sta zdaj v pripravi – zakon o Slovenskem avdiovizualnem centru (SLAVC) in prenovljeni zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) –, ponujata vsak svojo zgodbo: z ministrstva so sporočili, da vlada državnemu zboru v času opravljanja tekočih poslov pač ne posreduje novih predlogov zakonov, zato je mogoče ugotoviti, da ZUJIK v tem mandatu ne bo sprejet.

Zakon o slovenskem avdiovizualnem centru je vlada obravnavala in sprejela 8. maja, ko je še delovala s polnimi pooblastili, zato ga je posredovala v parlamentarno proceduro, potem pa so po besedah direktorice direktorata za medije Ženje Leiler Kos politični dogodki prehiteli ustaljeno proceduro; minister bo zakon predal svoji naslednici ali nasledniku.

Po prenovljenem ZUJIK zakon uvaja drugačne zaposlitvene modele v kulturnem sektorju, po SLAVC pa je predlagana uvedba zunajproračunskih virov in tudi v slovenski filmski prostor uvaja kategorizacijo filmov, ki skrbi, da si otroci in mladoletniki lahko ogledajo le zanje primerne izdelke.

Simon Kardum, ki je z ekipo z ministrstva pripravljal besedilo novega zakona, pravi: »Skupina za prenovo ZUJIK bo delovno različico osnutka novega zakona dokončala julija in ga predala v presojo zainteresirani javnosti in pristojnemu ministrstvu.«

Politične okoliščine niso ustavile nastajanja prenovljenega krovnega zakona. Simon Kardum pravi: »Upam, da bo nova vlada omogočila širšo javno razpravo o prenovi sistemske kulturne politike in sprožila vse postopke za sprejetje novega zakona.« Prenova ZUJIK predvideva drugačne zaposlitvene modele v kulturi, na komentarje je, na primer, naletel predlog, da bi na vodstvenih mestih institucij posameznik lahko bil največ dva mandata.

Zakon o Slovenskem filmskem centru, SLAVC, je še ujel vlado s polnimi pooblastili, vlada ga je poslala zdaj razpuščenemu parlamentu. Največ razburjenja sta v razpravi sprožili združitev Slovenskega filmskega centra in Viba Filma ter uvedba zunajproračunskih virov, ki bi obremenila operaterje digitalnih televizijskih storitev, distributerje, kinematografe in druge igralce na slovenskem filmskem prizorišču.

Predlog predvideva podporo projektom producentov dobro gledanih filmov, po vzoru ameriškega sistema, ki skrbi, da si otroci in mladoletniki lahko ogledajo le njim primerne izdelke, uvaja kategorizacijo filmov.