Tiskane izdaje
Dr. Timotej Knific sodi med pionirske slovenske podvodne arheologe in je bil eden najbolj priljubljenih profesorjev na odddelku za arehologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Odlikoval se je z obširnim in izredno natančnim poznavanjem arheološkega gradiva. Bil je ljubezniv in zelo zahteven mentor številnim doktorantom, magistrantom ter diplomantom Arheološkega oddelka, so v obrazložitvi nagrade zapisali v Slovenskem muzejskem društvu.
Timoteja Knifica poznamo po odličnih arheoloških raziskavah in vzornih objavah Blejskega kota, Batuj in Solkana, Središča ob Dravi, Ajdovskega gradca nad Sevnico in Gradišča nad Bašljem.
V Narodnem muzeju deluje od leta 1987 kot kustos za zgodnjesrednjeveško zbirko. Z marljivim muzejskim delom, neutrudnimi znanstvenimi raziskavami ter publikacijami je v sodelovanju s številnimi strokovnjaki pripravil razstave, ki so v slovenski prostor prinesle nov pogled na do tedaj malo poznani čas preseljevanj ljudstev. Razstave, kot so Pismo brez pisave, Od Rimljanov do Slovanov in Ljubljanica - kulturna dediščina reke, je odlikoval širok interdisciplinaren pristop in zahtevno timsko delo, ki ga je vodil Knific.
S scenariji je sodeloval pri snemanju filmov na dediščinske teme, med drugim tudi Z vzhoda in Ajdovski gradec, če omenimo le najvidnejše. In pri vsem tem je našel tudi čas za poljudno pisanje.
Vendar si ni zaslužil nagrade zgolj za svoje izjemno znanstveno in strokovno delo. Odlikuje ga namreč tudi posebej ljubezniva pripravljenost stati ob strani vsem nam, ki pripravljamo razstave po ostalih slovenskih muzejih, kar je brez dvoma vzor strokovnega muzejskega sodelovanja. Timoteju Knificu izročamo Valvazorjevo nagrado za življenjsko delo v zavesti, da je s svojim delom postavil norme odličnosti muzejskega delovanja v prid javnosti. Pri tem pa je postal tudi vzgled dandanašnji prepotrebnega sodelovanja med strokovnjaki in ustanovami, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in znanju, je še zapisala komisija za podeljevanje Valvasorjevih nagrad in priznanj.
