Tiskane izdaje
Zbirateljski sejem Collecta, katerega tridnevna osma izdaja se je pravkar iztekla na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ima kako dobro in kako slabo lastnost. Dobra je, da na njem, če ti je nebo naklonjeno, najdeš predmet poželenja, zaradi katerega bi šel na konec sveta, a se moraš namesto tega prebiti skozi ponudbo 115 trgovcev in zbiralcev iz 16 držav.
Slaba je, da na njem hitro ostariš. Ko na eni vzporednih razstav opaziš natanko tisti tip kock z »retro« Rdečo Kapico, kakršne si sam premetaval v nežnih letih, sedaj pa so neizpodbitno del razstave antikvitet, se počutiš žalostno »vintage«. Iz drugih časov.
Osrednji magnet današnjega zadnjega dne sejma je bila znova dražba ljubljanskega Antikvariata Glavan, uradno naslovljena Dražba zbirateljskih predmetov, starih knjig in tiskov, a je bila njena najbolj izstopajoča lastnost ta, da so na njej ob tradicionalni ponudbi redkih knjig, podpisanih izdaj, rokopisov in podobnih stalnic v ponudbi tega antikvariata prvič res velik delež v dražbenem katalogu namenili plakatom minulega 20. stoletja. Torej mediju, za katerega je na našem trgu s samoniklimi pravili težko predvideti, ali se bo dobro prodal.
Kako se je izšlo? Zelo dobro, zadovoljni so lahko tako dražitelji kot kupci. Prvi, ker je po zadnjem udarcu dražbenega kladivca ob pult – znova ga je vihtel Rok Glavan iz istoimenskega antikvariata – izmed 138 lotov ostalo neprodanih le 45, torej dobra tretjina, drugi pa, ker se je dalo na dražbi do zaželenega velikokrat priti po izklicnih cenah.
260 evrov za antološkega tiča
Kaj je seglo najvišje? Med slovenskimi plakati dobra, stara in, kaže, nikdar precenjena erotika, namreč antološki plakat Matjaža Vipotnika iz leta 1971 za film Maškarada Boštjana Hladnika, za njegovo integralno različico. Izklicna cena zanj je bila 70 evrov, kupec, ki bo lahko ob njem poslej užival v domači intimi, pa se je zanj moral posloviti od 260 evrov.
Sicer so med plakati lepe zneske dosegli plakat Iveta Šubica Slovenka, svobodna si in prvič boš volila! (izklicna cena 85 evrov/doseženih170 evrov; v nadaljevanju predstavlja prva številka izklicno ceno, druga pa doseženo), Primorske prireditve v juliju in avgustu 1958 (100/100), Republiška proslava dneva vstaje v Črnomlju iz leta 1954 (150/150), avstrijski sejemski plakat 7. Wiener internazional Messe iz leta 1924 (130/130), Smrt fašizmu – svoboda narodu iz leta 1961 (80/125), Pomlad Maksima Gasparija iz leta 1936 (200/200), Reakcija in Peterček Franceta Miheliča iz časa druge svetovne vojne (150/185), Cockta - Jupi, Mamica, kupi mi ... (100/150), Il bolscevismo contro la religione (100/100), Svet se uničuje vsled množine mrčesov in golazen - Fuchsol (100/100) in, znova za film Maškadara, a v drugi različici (40/120).
Lahko torej zapišemo, da so bili dražitelji s tem, ko so prvič v tolikšni meri preizkusili odzivnost trga na medij plakata, uspešni. Najvišje je sicer segel plakat z mednarodnim poreklom, ki je bil tudi najstarejši, namreč plakat za avstrijski Lloyd v Trstu avtorja Adolfa Karpellusa, ki so ga začeli dražiti pri 230 evrih, prodali pa za 340.
Slovenski plakat dražji na tujem?
Med tistimi, ki začuda med potekom dražbe niso bili prodani (pač pa takoj zatem, neprodane predmete je namreč mogoče po izteku dražbe po dogovoru vseeno kupiti), je bil plakat za X. jubilejni mednarodni velesejem v Ljubljani iz leta 1930 z izklicno ceno 150 evrov. Njegov avtor je Janko Omahen.
Plakati iz serije tistih, ki so bili v obdobju art deco estetike ustvarjeni za ljubljanski velesejem, sodijo v ozko antologijo predvojne slovenske plakatne produkcije in utegnejo dosegati zelo visoke zneske. V – tuji, ne domači – galerijski ponudbi jih lahko opaziš naprodaj po zneskih, ki so redko nižji od 500 evrov, pri njih pa je mogoče celo izjemno pretiravati. Denimo tu in tu (tudi ta plakat je Omahnov), kjer za tovrstno delo pričakujejo kar 1200 evrov, četudi ne znajo pravilno natipkati zapletenega imena Ljubljane.
Precenjeni maršal
Prav tako so prisotni za precenjenega ocenili v Trstu izdani plakat Tvoja misel, tvoj zgled ... Tovariš Tito iz leta 1980, torej iz leta maršalove smrti. Nikomur se ni zdel dovolj zanimiv, da bi zanj odštel izklicnih 180 evrov.
Zakaj navajanje teh cen? Ker se marsikdo ob »selekcioniranju« predmetov iz domače zakladnice, za katere oceni, da so le še za star papir, ne zaveda, da so lahko tudi dragoceni. Tudi če so iz povojnega časa. Ravno njihova minljiva narava jih namreč dela redke in lahko ob prodaji mimogrede prekosijo ceno, denimo, po vseh pravilih podpisane in numerirane grafike.
Med ostalimi predmeti v ponudbi so najvišje zneske dosegli predmeti s področja medalj in odlikovanj. Najvišje – kar je predstavljalo tudi sploh najvišji znesek, dosežen na dražbi – je seglo odlikovanje dunajskega izdelovalca V. Mayersa Söhneja iz zlata in emajla, ki je lastnika zamenjalo za okroglih 600 evrov. Ocenjeno je bilo le na 150, rezultat pa je gotovo priklical zadovoljen nasmešek na obraze tistih, ki so bili vpleteni v njegovo prodajo.
Dražba Antikvariata Glavan se je torej znova izkazala za uspešno, naslednji datum, ki si ga lahko ljubitelji tukajšnjih redkih dražb prečrtajo na koledarju, pa je 13. april. Ne, 13. dan v prihajajočem mesecu ne bo nesrečni petek, ampak nedelja.
Organizatorji dražbe iz Društva galeristov in starinarjev Slovenije bodo namreč na svojo dražbo – točno opoldan bo, v ljubljanskem Atriju ZRC SAZU – znova poskusili pritegniti tudi zapravljivce z nedeljskega bolšjega trga, ki v tem času poteka lučaj stran. Dražba s ponudbo del galeristov, ki so včlanjeni v to društvo, bo veliko bolj klasična, pretežno likovna, katalog pa je že dostopen na spletu.
