Tiskane izdaje
V današnjem rokovniku predsednika republike Boruta Pahorja je bil zapisan tudi prijeten dogodek: podelitev dveh državnih odlikovanj protagonistoma tukajšnje kulture, aktivnima na različnih področjih.
Pahor je velikemu imenu tukajšnjega stripa in animacije Mikiju Mustru podelil srebrni red za zasluge, znani španski veleposlanici in literatinji Anunciadi Fernández de Córdova pa za njen angažma pri poglabljanju vezi - zlasti kulturnih - med svojo domovino in Slovenijo red za zasluge.
Legenda tukajšnjega stripa
Muster, po rodu Prekmurec, Pahorjeve poteze dobro pozna, saj si ga je že kot karikaturist izbral za model (ovekovečil ga je, denimo, kako se praznih žepov pred vrati Karitasa nadeja, da bi prišel do kake lepe obleke), sicer pa že dolgo velja predvsem za osrednje ime tradicionalnega slovenskega žanrskega stripa pa tudi animacije.
V utemeljitvi tokratne nagrade so med drugim zapisali, da gre za znamenitega slovenskega animatorja, ilustratorja, striparja, karikaturista, kiparja, novinarja in filmskega režiserja, ki se je nad stripi navduševal že v otroštvu. Želel je postati animator, čeprav v Sloveniji ni bilo niti slovenskega risanega filma niti poklica animatorja. Zato je tak poklic ustvaril. Sam se je priučil obrti animacije, sam je izumljal postopke in tehniko, sam risal, zlagal, snemal in sinhroniziral, kar je pomenilo neskončno dolge ure dela. Prvi slovenski risani film Puščica, ki ga je režiral in animiral za Viba film, je nastal leta 1960, sledila sta še Kurirček Nejček in Zimska zgodba.
Posnel je tudi številne animirane reklame, ki so navduševalie s kakovostjo, duhovitostjo in dinamiko, leta 1973 pa se je odselil v Nemčijo, kjer je animiral like drugih mojstrov. Skupna dolžina teh risanih filmov je tolikšna, da bi iz njih lahko naredili šest celovečercev.
Posebej popularni ostajajo njegovi stripi. Z Zvitorepcem, Trdonjo in Lakotnikom je razveseljeval bralce vse do leta 1973, ko je bil zaposlen v Slovenskem poročevalcu, pa tudi veliko kasneje v knjižnih izdajah. Znani pa so tudi Mustrovi stripi Medvedek Neewa, Lupinica, Čebelica Maja in številni drugi.
Miki Muster zgodbam, ki jih je pisal, in likom, ki jih je risal ali snemal, ni dajal le zunanje podobe. Dal jim je značaj, dušo in življenje. Z njegovimi risankami in stripi Slovenci nismo dobili le novega poklica in osvojili novo področje filmske umetnosti, pač pa tudi junake, ki so se trajno vpisali v slovensko literarno zgodovino in v srca celih generacij bralcev ter gledalcev.
Španska kultura ni več »španska vas«
Njeni ekscelenci Anunciadi Fernández de Córdova, veleposlanici Kraljevine Španije, so red za zasluge podelili zaradi izjemnega prispevka k poglabljanju vezi med Španijo in Slovenijo, posebej na področju kulturnega sodelovanja.
Kot so zapisali, je v času njenega mandata zaradi njenega izjemnega angažiranja prišlo do intenzivnih kulturnih izmenjav med Slovenijo in Španijo na različnih področjih. Pobudniki odlikovanja, člani Društva slovenskih pisateljev, so posebej poudarili literarne dialoge med Slovenijo in Španijo, ki so potekali od oktobra 2011 do maja 2013.
Zbrani v knjigi, ostajajo trajno pričevanje o izjemnem literarnem sodelovanju dveh kultur. Posebnega pomena so tudi španske nagrade za vrhunske špansko-slovenske prevajalske dosežke in za mlade prevajalce. Pobudnica teh nagrad je bila prav veleposlanica.
Številne razstave vizualne umetnosti, vse od filma in arhitekture do dogodkov scenske, glasbene in literarne umetnosti v štirih letih veleposlaničinega mandata so pomemben premik na področju kulturnega sodelovanja. Vsi dogodki so široko odmevali v strokovni in širši javnosti, kar dokazuje veliko zavzetost pobudnikov in organizatorjev ter domiselnost tematskih sklopov, ki so uspešno nagovarjali javnost s posrečenim prepletanjem starega z novim, tradicije z modernizmom ter urbanosti z naravo.
Veleposlanica je svoje poklicno poslanstvo razumela predvsem kot priložnost, da Sloveniji predstavi špansko kulturo, da ji ta ne bi bila »španska vas«, pač pa del slovenskega vsakdana. Hkrati je upoštevala, da je medsebojno razumevanje in poznavanje dvostranski proces, zato je spletanje kulturnih niti, česar se je strokovno in zavzeto lotila veleposlanica, približalo tudi slovensko ustvarjalnost Španiji.
Kot svetovljanka, ki po službeni dolžnosti prehaja iz kulture v kulturo, izhaja iz prepričanja, da kultura ustvarja miroljubne, globoke in dolgotrajne medčloveške vezi, ki brišejo državne in druge meje in hkrati odpirajo vrata za sodelovanje na vseh drugih področjih, tudi za poslovneže in investitorje.
Rezultat njene vsestranske navzočnosti v slovenskem kulturnem prostoru sta tudi dve njeni knjigi, ki sta izšli v slovenskem prevodu, leta 2011 pa je sodelovala na slovenskih dnevih poezije in vina tudi kot uveljavljena španska pesnica.
