Europeana: prva svetovna vojna na spletu

Poziv lastnikom predmetov iz prve svetovne vojne, da slednje digitalizirajo in poskrbijo za njihovo ohranitev.

sob, 24.03.2012, 07:00
Trije zbirni dogodki

Najdene predmete bo mogoče digitalizirati na treh zbirnih dogodkih: 28. marca v Goriški knjižnici Franceta Bevka (Nova Gorica), 19. aprila v mariborskem Vojaškem muzeju Slovenske vojske in 23. maja v osrednji celjski knjižnici. Obiskovalci bodo lahko predmete takoj vzeli domov, saj jih bodo sodelavci Europeane skenirali in fotografirali na samem dogodku.

Čeprav bo od začetka prve svetovne vojne kmalu minilo prvo stoletje, je v predalih, skrinjah, na podstrešjih in drugih zbirališčih starih predmetov ostalo še veliko neznanih spominov na tedanje dogodke. Zato so pobudniki vsevropskega projekta Europeana 1914–1918 lastnike pozvali, naj te spomine digitalizirajo, jih razstavijo v spletni knjižnici in poskrbijo za njihovo ohranitev. To bo mogoče storiti tudi v Sloveniji.

Prva svetovna vojna ni le poglavje v zgodovinskem učbeniku ali tematska razstava v vojaških muzejih, temveč je sestavljena iz neštetih zgodb neznanih udeležencev – vojakov, njihovih svojcev in čakajočih zaročenk. Te zgodbe se skrivajo v zelo različnih predmetih, ki so se ohranili po evropskih domovih: pismih, dnevnikih, majhnih osebnih potrebščinah in razglednicah, ki se ne bodo nikoli znašli v velikih muzejskih zbirkah.

Dnevi digitalizacije spominov

Predstavniki projekta Europeana so pripravili posebne dneve zbiranja spominov, kamor lahko vsak prinese najdene predmete iz prve svetovne vojne in pove njihovo zgodovino: komu so pripadali, kaj se je zgodilo z njihovimi lastniki in kaj pomenijo zanj ali za njegovo družino. Predmete bo mogoče digitalizirati na posebnih zbirnih dnevih (trije bodo tudi v Sloveniji) ali doma, če bo dogodek preveč oddaljen.

Direktorica fundacije Europeana Jill Cousins je povedala, da so hoteli v projektom združiti različne pridobitve novih tehnologij. Z digitalizacijo pomagamo ohraniti dragocene predmete za prihodnje generacije. Objava na svetovnem spletu poveča njihovo dostopnost in olajša njihovo uporabo v šolah. Zbirni dnevi in spletna orodja za objavo spominov omogočajo uporabo »množicanja« (crowdsourcing), ki prostore digitalnih knjižnic in muzejev odpirajo tudi za običajne posameznike, ne samo rodoslovce, zgodovinarje in kustose.

Dosedanje izkušnje so bile zelo pozitivne, je dejal nemški zgodovinar Frank Drauschke. V Veliki Britaniji so ljudje prinašali zelo izbrane spomine, v Nemčiji so na zbirne dneve pripeljali tudi cele škatle različnih predmetov (digitalizirali so več kot 25.000 primerkov).

Če bodo podobno uspešni tudi v prihodnjih šestih evropskih državah, bo nastal največji virtualni muzej prve svetovne vojne, ki bo omogočil izjemen vpogled v nekdanje življenjske prakse – od vojaškega življenja do družinskih vlog in oblačilne kulture, je prepričan Drauschke. Sploh zato, ker bodo za verodostojnost arhiva poskrbeli proučevalci prve polovice 20. stoletja in poznavalci prve svetovne vojne, ki bodo pregledali prinesene predmete.

Težave, namenjene učenju

Obsežnost gradiva prinaša tudi težave. Od »množicanih« posameznikov težko pričakujemo sistematičnost, ki je potrebna za organizacijo in urejanje muzejskega gradiva. Ker zbirka ne bo imela spletnega kuratorja, bodo morali objavljeni predmeti sami ustvarjati neko smiselno zgodbo, kar se v praksi ne zgodi. Govorci so povedali, da se omenjenih problemov zavedajo, a so dodali, da je projekt namenjen tudi učenju – kako se lotiti tovrstnih nadnacionalnih podvigov in s kakšnimi težavami se bodo srečevali njihovi nasledniki.

Projektu Europeana 1914–1918 bodo namreč sledila še druga zbiranja spominov. Med drugim na padec berlinskega zidu pred njegovo petindvajseto obletnico. Pisma in razglednice in... (gradivo iz prve svetovne vojne) Foto Jill Cousins 

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se