Evropski denar za večjo odprtost muzejev

Pomorski muzej Piran, Pokrajinski muzej Koper, Kobariški muzej in Mestna občina Ljubljana (MOL) so prejeli 1,6 milijona evrov evropskih sredstev za vzpostavitev mreže slovenskih in italijanskih muzejev Openmuseums in za posodobitev svojega delovanja. Včeraj so projekt predstavili v Ferrari, saj na italijanski strani sodeluje sedem partnerjev. Denar morajo porabiti v treh letih.

Martina Gamboz, direktorica Pomorskega muzeja Piran, je povedala, da bodo trije slovenski muzeji in oddelek za kulturo MOL 
v naslednjih treh letih pomembno obogatili svoj proračun na račun sodelovanja v mreži štirih slovenskih in sedmih italijanskih partnerjev v projektu Openmuseums. »Naš muzej še ni bil deležen toliko evropskega denarja, to znaša četrtino več kot celoletni proračun našega delovanja.«

»Projekt Openmuseums je namenjen krepitvi in vrednotenju kulture in trajnostnega razvoja, ki temelji na promociji kulturne dediščine. S projektom se bodo muzeji med seboj povezali, organizirali skupne informacijske tehnologije, poskrbeli za vzgojno-izo-braževalne delavnice v muzejih, vzpostavili bomo omrežje odprtih muzejev in skupaj pripravili načrt trženja,« je pojasnila Gambozova in dodala, da ima v Sloveniji največ zaslug za pridobitev projekta Jerneja Batič, predstojnica oddelka za kulturo MOL. Projekt se je začel že junija, trajal bo 
36 mesecev, njegova vrednost pa je 3,85 milijona evrov. Seveda bo nekoliko večji denarni delež prejelo sedem italijanskih partnerjev: pokrajina Ferrara, mestni oziroma pokrajinski muzeji v Ravenni, Rovigu, Benetkah, Gorici, Vidmu in Ogleju.

S pomočjo projekta Openmuseums naj bi dosegli večjo odprtost muzejev in v muzejsko dejavnost vključevali inovativne oblike delovanja: nove tehnike restavriranja umetniških zbirk, dodajanje virtualnih vsebin, uporabo multimedijskih orodij, pedagoško dejavnost, povezovanje s šolami, raziskovalnimi ustanovami in drugimi organizacijami v lokalnem okolju. Pomorski muzej Piran bo 763.000 evrov namenil predvsem za prenovo programske in strojne opreme, poskrbel bo za digitalizacijo muzejskega gradiva, kupil avdio vodiče za obiskovalce v več jezikih, restavriral muzejske predmete, obnovil opremo 
v Muzeju solinarstva, vzpostavil muzejski pedagoški oddelek in zaposlil pedagoškega sodelavca, izdelal multimedijski kotiček, pripravil turistične pakete z muzejskimi vsebinami, pripravil dva kulturna dogodka, strokovno srečanje in podobno.

Oddelek za kulturo MOL bo 
s projektom pridobil 485.000 evrov, Pokrajinski muzej Koper 255.000, Kobariški muzej pa 104.000 evrov. Od omenjenih zneskov je 85 odstotkov delež evropskih sredstev, deset odstotkov prispeva slovenski državni proračun, pet odstotkov pa partnerji. Martina Gamboz je ob tem poudarila, da njihovemu zavodu ni bil nihče pripravljen založiti denarja, zaradi česar bodo morali kredit najeti pri Banki Koper ali Unicredit Ljubljana, saj bodo vložena sredstva povrnjena šele čez devet mesecev. »Slovenija slabo črpa evropska sredstva. Mi smo se morali pošteno potruditi. V preteklih dveh letih smo pripravili trideset prijav za sodelovanje na projektih, uspeli smo samo z dvema. Drugi (IPA Jadran) nam je prinesel še 250.000 evrov. To pomeni, da bo treba vložiti precej truda, preden bo ta vsaj deloma poplačan,« je ­dejala Gambozova. Žetev soli v Muzeju solinarstva, ki je del Pomorskega muzeja Piran in bo dobil evropskih delež sredstev.