Je. K., kultura
Evropski mesec kulture, ki se je pričel 15. maja leta 1997 in trajal skoraj dva meseca, je bil v zgodovini mlade samostojne Slovenije največji kulturni dogodek in obenem priložnost, da se najboljše iz sveta umetnosti in kulture prikaže širši mednarodni javnosti. Institucijo EMK je spodbujala evropska komisija, z njo pa nečlanice Evropske unije vsaj simbolno poskušala približevati EU.
Za titulo EMK je na pobudo Branke Lovrečič, sekretarke mestnega sekretariata za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport, kandidirala skupščina Mestne občine Ljubljana leta 1991. Bruselj je leta 1993 odobril kandidaturo in dal Ljubljani mandat za leto 1995. Nepripravljena na izvedbo dogodka je zaprosila za odlog in Bruselj je prošnji ugodil. EMK
v Ljubljani so prestavili na leto 1997.
Medtem je prihajalo do različnih trenj, organizacijskih sprememb in polemik. Konec leta 1994 so imenovali programski svet EMK, ki ga je sestavljalo 67 strokovnjakov
z različnih kulturnih in umetniških področij ter institucij. Predsednica tega telesa je postala Marina Gržinić.
Tedanji župan Dimitrij Rupel je jeseni 1995. ustanovil šestnajstčlanski programski odbor, kar je zbudilo vrsto protestov. Konec leta so tako odstopili vidni člani programskega sveta z Marino Gržinić na čelu, županu pa so očitali, da je postopke v zvezi z EMK vodil mimo sklepov programskega sveta, da se je vedel avtoritarno in spreminjal koncept EMK. Poleti leta 1996 so organizacijsko strukturo EMK ponovno spremenili, župan je ustanovil posebno komisijo za pripravo in izvedbo dogodka, njeno vodstvo pa zaupal Lilijani Rudolf.
Evropski mesec kulture prinese 250 dogodkov na 92 prizoriščih
s proračunom 491 milijonov tedanjih tolarjev (slaba dva milijona evrov). Med najbolj odmevnimi so bili otvoritveni nastop Laibacha s Simfoničnim orkestrom in APZ Tone Tomšič, nastop dirigenta Carlosa Kleiberja in tenorista Luciana Pavarottija. Glavni očitki kritikov so bili, da so se mestni svetniki preveč vtikali v vsebino, da izvajalec projekta ni bil izbran prek javnega natečaja in so tako pristojnosti za izpeljavo dogodka ostale znotraj mestne uprave, zaradi česar nobeno od teles EMK ni imelo avtonomije pri pripravi programa. Zaradi tega tudi ni bilo jasno, kdo sploh nosi odgovornost za projekt.
Na vsebinski ravni so EMK očitali predvsem, da bi velik del teh prireditev videli tako ali tako in da je posledično njihov nabor brez koncepta, da prireditev ni pustila infrastrukturnih pridobitev, prav tako ni bilo jasno ne prej ne pozneje, kaj je Ljubljana s takšno prireditvijo sploh hotela doseči. Dogodki niso privabili bistveno več obiskovalcev, kot jih kulturne prireditve spremlja že sicer.