Tiskane izdaje
»Z nekaterimi izvajalci si še ne upamo podpisati pogodb, vendar izvedba letošnjega festivala Lent ni več vprašljiva«, je včeraj dejal Vladimir Rukavina, direktor mariborskega Narodnega doma.
Po njegovih besedah finančna konstrukcija sicer še ni zaključena, vendar padec vlade ne bi smel ogroziti nedavno doseženega dogovora z ministrstvom za kulturo o dodatnem sofinanciranju. »Pogovori potekajo nemoteno, saj gre za tekoče posle vlade, upamo, da bo vlada sprejela ustrezen sklep že v prihodnjem tednu; kar ostaja odprto je višina sredstev oziroma dogovor o ustrezno visokem finančnem vložku mariborske občine«, je poudaril Rukavina.
Sicer pa bodo morali na mariborski občini oziroma na mestnem svetu po mnenju članov sveta Narodnega doma že enkrat odločiti ali je ohranitev festivala v interesu mesta ali ne in če bo odgovor pritrdilen je skrajni čas, da se uredi sistemsko financiranje tega projekta.
Do kratkih stikov prihaja že redno, kot se je pokazalo na zadnji seji »mestni svet beži od reševanja te problematike«, vendar se bodo morali prej ali slej z njo soočiti. Nenazadnje so lani na občini interventno zagotovili štiristo tisoč evrov dodatnih sredstev, letos bodo prav tako morali najti dodaten denar, program pa je po besedah predsednika sveta Andreja Verliča že racionaliziran do skrajnih meja.
Prizorišč bo tako letos manj, če bi ukinili še osrednji veliki oder na Dravi pa bi to pomenilo popolno degradacijo festivala in posledično še manjše zanimanje sponzorjev. O morebitni spremembi zasnove in terminov se svet ne more opredeljevati, na vprašanje zakaj se festival v večji meri ne financira z evropskimi sredstvi pa člani sveta niso znali zadovoljivo odgovoriti.
Prav tako ostaja nerazrešena problematika vsakoletnega novega postavljanja infrastrukture. »Načelni dogovor je bil, da bodo stalna prizorišča urejena do leta 2012, torej do izvedbe projekta EPK, vendar se to ni zgodilo, idejni načrti pa so zasedaj zaradi pomanjkanja denarja neizvedljivi«, pravi Verlič.
Kar se tiče namigovanj o domnevnih finančnih nepravilnostih oziroma pomanjkljivostih pri poslovanju Narodnega doma je Verlič prepričan, da gre zgolj za natolcevanja, saj vsako leto najamejo zunanjo revizijsko hišo, ki doslej še ni odkrila napak.
Sicer pa je proračun Narodnega doma v lanskem letu znašal nekaj manj kot štiri milijone evrov, program izvaja sedemintrideset zaposlenih, za njihove plače pa se namenja okoli petina proračuna. Po mnenju članov sveta to ni preveč, še zlasti ker je v zadnjih letih ta javni zavod hočeš nočeš moral pod svoje okrilje sprejeti še vrsto drugih institucij, nazadnje Naskov dvorec, kjer je bil lociran sedež EPK.
