Gradnja mariborske umetnostne galerije zgolj utopija?

Po prestavljenih rokih naj bi nova mariborska moderna galerija svoja vrata odprla maja 2012.

Peter Rak, kultura
čet, 26.05.2011, 07:05
Da je stiska s prizorišči dogajanja v Mariboru velika, potrjuje tudi včerajšnja seja sveta zavoda Maribor 2012. Predsednik sveta zavoda dr. Oto Luthar je dejal, 
da investicije v vseh mestih, razen v Mariboru, potekajo 
v skladu z načrti. Ker pa je Maribor ključnega pomena, 
so predsednika vlade pozvali, 
naj se udeleži nujnega sestanka, 
kjer bodo obravnavali to temo.

Najprej nova Umetnostna galerija Maribor (UGM) na Lentu in Mariborsko kulturno središče (MAKS) na Studencih, nato združitev UGM in MAKSA, nato zgolj UGM in ena večnamenska prireditvena dvorana in zdaj le še UGM na Studencih. Takšna je kronologija zapletov pri gradnji osrednjega objekta mariborske kulturne infrastrukture. Če bo vse potekalo po načrtih, naj bi mesto dobilo enega osrednjih centrov za izvedbo projekta Evropske prestolnice kulture (EPK) maja prihodnje leto.

Po predlogu investicijskega načrta še ni povsem odpisan niti projekt na Lentu madžarskih arhitektov Tamasa Levaia in Agnesa Joszaia, vendar se zdaj očitno ogrevajo za rešitev, po kateri bo UGM dobila domicil na drugi strani Drave, na Studencih. Kljub zatrjevanju občinskih mož, da so zaplet zakrivili v madžarskem arhitekturnem biroju, je glede tega še precej neznank. Ni zanemarljivo, da je mesto dobitnikoma prve nagrade izplačalo okoli sedemdeset tisoč evrov za projekt, ki očitno nikoli ne bo izveden.

Projekt na Studencih naj bi imel po mnenju načrtovalcev precej prednosti, saj bi bil cenejši (namesto 24 bi investicija veljala le 17 milijonov evrov), gradnjo pa bi bilo mogoče končati do maja prihodnje leto, torej bi bil operativen v času EPK, medtem ko bi se gradnja na Lentu menda zavlekla v leto 2013. Vendar omenjajo tudi precej pomanjkljivosti, saj bi na Studencih izpadle nekatere vsebine (otroški muzej, center kreativne industrije, arhitekturni center in gostinski prostori...).

Glede na to, da rušitvena dela na območju nekdanje predilnice na Studencih že potekajo, skoraj ni dvoma, da bo nova UGM prej ali slej stala na tej lokaciji, menda so tudi na ministrstvu za kulturo nekoliko podaljšali roke za pridobitev dokumentacije, saj so sofinanciranje 
v višini desetih milijonov evrov pogojevali s pridobitvijo gradbenega dovoljenja do konca tega meseca. Po načrtih arhitekturnega biroja Sadar/Vuga bosta UGM in MAKS funkcionirala ločeno, delila si bosta le uporabne prostore.

Glede na izredno kratke roke za pridobitev dokumentacije, gradnjo, namestitev opreme ter zagon v zavodu Maribor 2012 pripravljajo tudi alternativne načrte za izvedbo prireditev. Sicer se zdaj intenzivno posvečajo programom; iz Bruslja so dobili pozitivno mnenje o do zdaj pripravljenem konceptu, člani komisije so podprli tudi združitev prej šestnajstih programskih sklopov v štiri osrednje, ne nazadnje je pozitivno mnenje prineslo mariborskim organizatorjem tudi poldrugi milijon evrov (nagrada Meline Mercouri), ki je pravzaprav edina neposredna in nepovratna finančna spodbuda, ki jo posamezna prestolnica kulture dobi od Evropske unije.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se