Pred kratkim je izšla nova knjiga Najlepši slovenski dvorci Ivana Stoparja.

Ivan Stopar ostaja eden najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, ki raziskuje predvsem grajsko ­arhitekturo in življenje v njej.

Pred kratkim je pri Cankarjevi­ založbi izšla njegova nova knjiga, namenjena slovenskim dvorcem, ki so prikazani na odličnih fotografijah Toma Jeseničnika.

Pomen knjige bi lahko primerjali s Stoparjevo za grajsko arhitekturo najpomembnejšo knjigo Gradovi na Slovenskem, ki je izšla pred tremi desetletji, vendar v tej knjigi ni več beseda o »tistih najstarejših grajskih stavbah, postavljenih na izbranih, dobro zavarovanih lokacijah …, ki so vsej okolici in zlasti tlačanom že od daleč vzbujale strahospoštovanje, marveč o udobnih, v dolini zidanih rezidencah grajske gospode, pri katerih so nekdanje utrdbene elemente zamenjale razkošne fasade, notranja oprema in parki«.

Večina dvorcev je nastala od 
16. stoletja naprej, ko je grajska gospoda zapuščala gradove, in se ohranila do druge svetovne vojne oziroma njenega konca, ko so jih »v krvavi rihti na desetine požgali, po koncu vojnih prerivanj pa so razen redkih izjem skoraj vse požgane do kraja podrli, preostale pa z nekaj izjemami najprej oplenili, nato pa prepustili propadanju«.

Stara oprema se je res po večini izgubila oziroma bila izropana, ostala je izjemna arhitektura in marsikje tudi freske in vrtovi oziroma parki.

Po avtorjevih besedah knjiga ne prinaša veliko novega in nima znanstvenih pretenzij, želi si le na čim bolj poljuden, čim širše sprejemljiv način opozoriti na to, kar dvorci še vedno nudijo, obenem pa obuditi zavest, da tudi s skrbjo za njihovo prenovo izpričujemo nacionalno in evropsko zavest.

Stopar opozarja, da se je v zadnjih letih spremenila zavest, da smo dvorce in preostale gradove dolžni ohraniti kljub pomanjkanju denarja, čeprav večkrat ne vemo, kaj z njimi­ početi in kako jim dati nov smisel.

Mimogrede izvemo še marsikaj iz slovenske (kulturne) zgodovine, ki se je zgodila v določenem dvorcu (Bogenšperk in Valvasor, Cekinov grad in Kozlerjev zemljevid Slovenije ali Wolf in njegov nemško-slovenski slovar v povezavi s škofijskim dvorcem Goričane). Prikazanih je nekaj več kot štirideset dvorcev, ki so razporejeni po abecednem redu, pri vsakem je naveden čas nastanka, znani lastniki ter ohranjenost in možnost oziroma način ogleda.