Tiskane izdaje
Zgodba o danes 81-letnem Corneliusu Gurlittu, sinu razvpitega prekupčevalca z umetnostjo iz časov nacizma Hildebrandta Gurlitta, v stanovanjih katerega (v Münchnu in tudi Salzburgu) so našli ter zasegli neverjetno zbirko umetnin, tudi številnih domnevno odtujenih predvojnim židovskim zbiralcem, je prinesla preobrat.
»V primeru, da bodo sumi, da gre za dela, ki so jih zaplenili nacisti, resnično utemeljeni, potem, prosim, ta dela vrnite njihovim židovskim lastnikom,« je izjava, ki jo je Gurlitt sporočil svojim odvetnikom, medijem pa jo je posredoval njegov predstavnik Stephan Holzinger.
Prvo delo, ki bo po pisanju agencije AFP vrnjeno, bo Ženska, ki sedi Henrija Matissa, delo neprecenljive vrednosti, o katerem je znano, da je pred vojno pripadalo pariškemu zbiralcu Paulu Rosenbergu, nato pa so ga nacisti ob zasedbi Francije zaplenili. Pristalo je v zbirki zaplenjenih umetnin Hermanna Göringa, ustanovitelja gestapa in vodje nemških zračnih sil. Rosenbergovi dediči so ga kot umetnino, ki je bila nekoč del družinske zbirke, prepoznali že ob predstavitvi prvih del, zaseženih pri Gurlittu.
»Verjamemo, da se bomo o vrnitvi slike lahko dogovorili v prihodnjih dneh,« je za AFP izjavil Holzinger.
Za umetnine, odkrite pri Gurlittu, sicer zdaj domnevajo, da bi jih kar 458 med njimi utegnilo biti ukradenih ali pod prisilnim pogoji odvzetih židovskim zbiralcem, za nadaljnjih 380 pa domnevajo, da bi utegnile biti žrtve nacističnega čiščenja nemških javnih zbirk, iz katerih so izločili »izrojeno« umetnost.
Znane so tudi pomembne novosti o umetninah, ki so jih odkrili v Gurlittovi hiši v avstrijskem Salzburgu. Če so sprva poročali o 60 tamkaj odkritih umetninah, zdaj tiskovne agencije, ki se sklicujejo na avstrijsko ORF, poročajo o še nadaljnjih 180.
Med njimi so odkrili delo Clauda Moneta, ki je dolgo veljalo za izgubljeno in katerega vrednost že ocenjujejo na deset milijonov evrov, pa tudi dela, ki so jih ustvarili Édouard Manet, Auguste Rodin in Pablo Picasso.
