Idrijčani tudi s klekljanjem v boj za Unescov seznam

Idrijska čipka je vpisana v slovenski register žive kulturne dediščine, kar je eden korakov na poti k morebitnemu vpisu na Unescov seznam.

Objavljeno
22. avgust 2013 14.31
V. U., STA
V. U., STA

Klekljanje idrijske čipke je bilo na začetku avgusta vpisano v slovenski register žive kulturne dediščine, so za STA sporočili iz Mestnega muzeja Idrija. Osrednjega muzeja v mestu, ki je na Unescov seznam svetovne dediščine skupaj z mestom Almadén vpisano že s tradicijo pridobivanja živega srebra.

Kot nosilec klekljarske dediščine je v register vpisana Čipkarska šola Idrija, ki skrbi za ohranjanje, prenos in razvijanje znanja klekljanja idrijske čipke.

Pobudo za vpis klekljanja idrijske čipke v slovenski register žive kulturne dediščine je septembra lani dal prav Mestni muzej Idrija, ki kot pristojna ustanova zbira, hrani, raziskuje in predstavlja dediščino klekljanja idrijske čipke.

Naslednji korak je, kot so zapisali v Mestnem muzeju Idrija, razglasitev klekljanja idrijske čipke za živo mojstrovino državnega pomena, ki je pogoj za začetek prizadevanj za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Živa ali nesnovna dediščina je manj znana kategorija na področju varstva kulturne dediščine. Gre za dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, ki se prenašajo iz roda v rod.

Mednarodni okvir ji daje Unescova konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008.

Register žive dediščine je strokovni seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije, ki ga vodi ministrstvo za kulturo. Nastajati je začel leta 2008, ko je bil vanj kot prvi vpisan Škofjeloški pasijon.

Danes obsega že 28 enot.