Javne agencije ne nabirajo denarja za plače

Z najavo ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka, da bo država drastično znižala sredstva za plače zaposlenih na Javni agenciji za knjigo (JAK) in Slovenskem filmskem centru (SFC) ter da bosta morali ti dve ustanovi poslej za plače pridobivati zunajproračunska sredstva, se je odprlo kar nekaj vprašanj. Odgovorov še ni.

Najprej poglejmo, kaj je novega na JAK. Prejšnji teden je od tam prišla protestna izjava s podpisom direktorja Slavka Pregla. V njej piše, da je predsednica sveta JAK Barbara Koželj Podlogar, ki je tudi v. d. direktorice direktorata za ustvarjalnost na združenem ministrstvu, 3. aprila na seji sveta te ustanove potrdila navedbe ministra Turka, da se bodo sredstva agencije za plače in materialne stroške zmanjšala za 57 odstotkov, programska sredstva pa za 25 odstotkov. Na isti seji naj bi bile po Preglu potrjene tudi izjave ministra Turka, da bo ministrstvo zagotavljalo plače za tri javne uslužbence, za ostale štiri in za del programa pa naj bi JAK pridobil zunajproračunska sredstva. V telefonskem pogovoru nam je Slavko Pregl povedal, da Barbara Koželj Podlogar zanika, da bi kdaj to izjavila, uradnega obvestila o krčenju sredstev z ministrstva pa za zdaj niso dobili.

Niti minimalno število zaposlenih

Kaj bi taka redukcija sredstev pomenila za JAK? Slavko Pregl pravi, da je v aktu o sistemizaciji delovnih mest na javni agenciji predvidenih devet zaposlenih, dejansko pa je zaposlenih le sedem ljudi, kar pomeni, da JAK že zdaj ne zaposluje niti minimalnega števila ljudi. Od teh sedmih zaposlenih jih je šest svetovalcev, eden pa direktor. Agencija nima zaposlenega administrativnega osebja, ki je v okviru prejšnjih ustanov podpiralo delo področja (glavna pisarna, tajništvo, računovodstvo, informatika, spletna stran, odnosi z javnostjo). Teh sedem oseb ima opraviti z več kot pet tisoč ustvarjalci na področju knjige. Ne zdi se mu mogoče, da bi trije ljudje zmogli tak obseg dela, kot ga trenutno opravlja agencija. »Če minister Turk meni, da bi morali število zaposlenih skrčiti na tri, mora povedati, katere naloge črtati, da bodo preostale ti trije zaposleni zmogli.« Pregl seveda meni, da je treba ohraniti vsa delovna mesta na javni agenciji ter višino materialnih sredstev, ki bo omogočala preživetje in razvoj področja knjige.

Vprašali smo ga tudi, kaj meni o zahtevi ministra Turka, da JAK poslej sam zbira denar za plače zaposlenih. »Naloge javne agencije so zapisane v zakonu o JAK. Pridobivanje zunajproračunskih sredstev je ena od štirinajstih strateških nalog agencije in je zapisana v zakonu. Vendar je mišljeno zbiranje denarja za strateške naloge na področju knjige, ne pa za plače javnih uslužbencev,« pravi Pregl. Povedal je tudi, da je 12. marca v pismu ministru Turku komentiral razmerje med stroški agencije in njenimi rezultati ter analiziral vrsto konkretnih primerov zbiranja zunajproračunskih sredstev v Sloveniji in tujini. »Tako zbran denar ni namenjen za plače zaposlenih, temveč vedno za prijavitelje in njihove projekte,« ugotavlja.

Kje je JAK do zdaj nabiral zunajproračunska sredstva in koliko jih je nabral? »Prek mreže Traduki smo za prijavitelje v treh letih pridobili 170.000 evrov, pridobili smo tudi sredstva, s pomočjo katerih je delegacija slovenskih prijaviteljev preučila nabavni center na Nizozemskem, pridobili smo financerja, ki je omogočil predstavitev na frankfurtskem knjižnem sejmu, na domačem trgu pa smo pridobili sredstva, s katerimi so v tujini izšli štirje prevodi slovenskega mladinskega leposlovja,« je Pregl naštel nekaj primerov.

Rutar pisal ministru

Direktor Slovenskega filmskega centra Jožko Rutar nam je povedal, da tudi do njih z ministrstva še ni prispelo uradno obvestilo o tem, da jim ministrstvo poslej ne bo več dajalo sredstev za tri do štiri zaposlene uradnike. Imajo samo informacijo, ki jo je minister posredoval na tiskovni konferenci. Zato se Rutarju ne zdi primerno zadevo komentirati. Povedal je, da je ministru Turku poslal pismo, v katerem se je razpisal o tem, kako bi lahko pridobili zunajproračunska sredstva za plače štirih zaposlenih. Do zdaj od ministra ni dobil odgovora. Pričakuje, da bodo o tej temi razpravljali prihodnji teden na seji sveta SFC.

Prejšnji mesec smo na protestu filmarjev proti ukinitvi SFC slišali, da je bila ta agencija že zdaj uspešna pri pridobivanju zunajproračunskih sredstev – slovenski producenti so v zadnjih dveh letih ob pomoči SFC prek tujih partnerjev pridobili sredstva za svoje delo v znesku več kot tri milijone evrov.

Ministrstvo odgovarja

Služba za odnose z javnostjo ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport nam je na vprašanje, kdaj bodo direktorja JAK in SFC uradno obvestili o tem, da bodo agencijama znižali sredstva za plače in programska sredstva, odgovorila: »Zakon o uravnoteženju javnih financ je še v pripravi, zato ta trenutek na to vprašanje ne moremo odgovoriti.«

Kako je z iskanjem izvenproračunskih sredstev za ti dve javni ustanovi? »Smisel ustanovitve agencij je tudi v tem, da niso odvisne zgolj od proračunskih sredstev, temveč da si za svoje delovanje zagotovijo tudi dodatna sredstva. Znano je, da Slovenski filmski center že pridobiva dodatna sredstva. Mogoči viri so različni, od razpisov do sponzorskih sredstev in lastne dejavnosti na trgu,« odgovarja služba za odnose z javnostjo ministrstva. In zakaj sta prva na udaru JAK in SFC, ne pa gledališča, operi, muzeji in ostale javne ustanove? »Pogovori med ministrstvom in javnimi zavodi še potekajo, v prihodnjih dneh so predvidena nova srečanja, na katerih bomo govorili o varčevanju tudi v teh ustanovah,« pravijo na ministrstvu. »Zakon o uravnoteženju javnih financ je še 
v pripravi.«