Tiskane izdaje
Ljubljana – »Vse stvari se enkrat končajo. Tokrat je konec direktorovanja Mitje Rotovnika,« je svojo nepreklicno odločitev, da po 32 letih vodenja Cankarjevega doma odhaja v pokoj, potrdil človek, ki je osrednjemu slovenskemu kulturnemu hramu dal identiteto, še preden je bil zgrajen.
Mitja Rotovnik je dobra tri desetletja poosebljal Cankarjev dom (CD), bil je simbol institucije in se je popolnoma identificiral z vlogo njegovega vodje.
Dokler je bil ob vsakokratnem izteku mandata Rotovnik še pretendent za naslednji mandat, se novi kandidati sploh niso prijavljali na razpis. Leta 2004 je imel enega protikandidata, ki se ga je sicer zelo razveselil, a je kljub temu prepričljivo povedel. Leta 2009 sta se opogumila dva, a tudi nista imela sreče. Zdi se, da je svoje bitke vodil po principu »jaz ali kaos«, če citiramo Charlesa de Gaulla.
Mitji Rotovniku se mandat izteče 14. oktobra 2014. Ministrstvo za kulturo pa bo že čez nekaj mesecev objavilo razpis za novega direktorja CD. Po naših informacijah se zdaj, ko je njegov odhod nepreklicen, za to delovno mesto zanima veliko več kandidatov – vsaj deset. Večinoma naj bi bili iz vrst nekdanjih in sedanjih politikov. A Mitja Rotovnik med njimi ne vidi pravega. »O novem direktorju odloča politika, ministrstvo za kulturo. In največji strah v hiši je, da bi po politični kombinatoriki na to mesto prišel nekdo, ki bo zgolj politična rešitev. To lahko ogrozi delovanje hiše,« je prepričan Rotovnik.
Po njegovih merilih bi to moral biti človek, ki ni avtoritarna osebnost in bo hišo vodil transparentno. Nekdo, ki ima dolgoletno kilometrino dela v javnem ali zasebnem kulturnem zavodu. »Delo v hiši je utečeno, zato novi direktor ne bo smel biti motnja ali pa popolni učenec. Moral bo poznati utrip delovanja kulture, saj CD pokriva vsa področja kulturno-umetniškega ustvarjanja, razen filmske produkcije,« pravi Rotovnik.
Kdo si upa?
Imeni, ki vsaj na prvi pogled ustrezata zgornjim merilom in sta nam neuradno prišli na uho, sta Darko Brlek, direktor Ljubljana Festivala, in Patrik Greblo, vodja glasbene produkcije na RTV. Pri obeh smo preverili njune namere, a dobili negativen odgovor. »To so govorice, na katere se odzovem s smehom. Nič ne bo iz tega. Toliko dela imam še na Ljubljana Festivalu, da bom ostal kar tu, če me bodo hoteli,« je povedal Brlek. Patrik Greblo pa je odgovoril, da je z vodenjem samostojne organizacijske enote znotraj RTV Slovenija povsem zadovoljen in kakšnih kariernih premikov trenutno ne načrtuje.
Funkciji se je odrekla tudi Jana Kramberger, poslovna direktorica CD, ki jo Rotovnik vidi kot najprimernejšega človeka za ta položaj in jo je kot svojo (samo)vzgojeno naslednico v medijih že napovedoval. Čeprav se zdi skoraj ironično, da bi ga zamenjala ženska po tem, ko so mu dvakrat v karieri ministrski stolček izmaknile prav ženske.
Zdaj Rotovnik obžaluje, da se Krambergerjeva ni odločila za ta korak, a tako kot vsi njegovi najbližji sodelavci, ki so z njim (z)gradili CD, je tudi ona blizu upokojitvi. Krambergerjeva bo verjetno vseeno v prihodnjih štirih letih v vlogi svetovalke skrbela, da bo delo v hiši z novim direktorjem gladko steklo.
Tako je ugasnilo še zadnje upanje na kandidata znotraj Rotovnikovega tima. Zdi se, da je namero, da bi si vzgojil svojega naslednika, Rotovnik opustil po nesoglasjih z Markom Crnkovičem, ki je postal direktor kulturno-umetniškega programa leta 1991, vendar je že po dobrem letu dni odstopil. Rezultat tega je bilo kadrovsko prestrukturiranje hiše. Samostojno funkcijo programskega direktorja je Rotovnik po Crnkovičevem odhodu ukinil, prevzel ustrezne naloge sam in do danes koordiniral delo programskih vodij.
Ta model se je izkazal za uspešnega, a zdaj se pojavlja nova bojazen. Kaj če novi direktor ne bo dosegal sposobnosti svojega predhodnika in bo deloval izrazito menedžersko? »V hiši že razmišljamo, da bi v tem primeru spet uvedli vzporedno funkcijo kulturno-umetniškega direktorja, ki bi moral biti nekakšen poliestet. Morda bi nam v enem letu uspelo najti takega človeka,« razmišlja Rotovnik in je pri tem slišati, kot da že ima pravega v mislih.
Poleg tehnično posodobljenih in prenovljenih dvoran (o čemer smo v Delu že pisali) nasledniku zapušča »fenomenalen tim, ki mu v Sloveniji ni enakega«. Zato Rotovnik svari: »Če se bo novi direktor odločil za kadrovanje, bo to njegova prva in pogubna napaka!«
Anketa
Vprašali smo nekaj kulturnikov in managerjev, kdo bi bil po njihovem najboljša zamenjava za mitjo Rotovnika. Nekateri na vprašanje niso želeli odgovarjati. Objavljamo nekaj odgovorov:
Monika Kartin, nekdanja vodja glasbenega programa v CD: »Ne bo enostavno. Takega direktorja verjetno ne bo nikoli več in naslednik ne bo imel lahkega dela. Bojim se, da bo spet odločala politika, kar bo seveda zelo slabo ...«
Simon Popek, programski direktor Liffa: »O novem direktorju se ne bi izjavljal, pričakujem pa, da se bo po dvajsetih letih v CD vrnila funkcija umetniškega direktorja, skratka, da bosta finančno in umetniško vodenje hiše ločena.«
Nevenka Koprivšek, direktorica Zavoda Bunker: »Nekako ne verjamem, da se bo Rotovnik - živahen, kot je - kadarkoli res poslovil od te funkcije. Kolikor vem, tudi ni bilo nikoli »navala« za ta položaj. Bolj kot operirati z imeni, se mi zdi, da bi bilo treba spremeniti vodstveno strukturo in resno uvesti delovno mesto umetniškega direktorja, direktorice. Umetniška vizija bi morala prevladati nad kongresno dejavnostjo. Samo objaviti razpis je premalo, za tako pomembne funkcije bi bilo nujno proaktivno iskanje človeka, ki bi nastopil z močno in kohezivno umetniško vizijo, bil intenzivno vpet v sodobne mednarodne tokove in mreže. To vpletenost je CD na žalost skozi leta izgubil. Umetniški direktor bi moral nastopiti vsaj leto ali dve vnaprej. Mislim tudi, da bi razpis moral biti mednaroden.«
