Kristus klošar je papežu všeč

Kipar Tim Schmalz se je odločil, da bo Kristusa predstavil kot brezdomca, spečega na klopci. Papežu je všeč.

Objavljeno
17. april 2014 15.52
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Zgodovina upodabljanja Jezusa Kristusa je – kot zgodovina njegovega čaščenja – dolga in pisana. Ker se je krščanska vera na Zahod razširila prek helenističnega sveta, je bil sprva tudi Kristus po grški maniri golobradi mladenič ali pa so ga zaradi nepriznavanja krščanske vere v rimskem cesarstvu predstavljali le s simboli, razmeroma kmalu po priznanju krščanstva pa mu je zrasla še danes obvezna brada, kar je bil v izhodišču prispevek zgodnjekrščanskih središč v Siriji.

Zatem je skozi zgodnji srednji vek doživel razcvet ikonografskih različic in naposled, ko se je Cerkev na starem kontinentu počutila resnično kot končna zmagovalka nad drugimi oblikami verovanja, celo ob reprezentaciji smrti, kakršno predstavlja upodobitev križanja, pridobil krono.

Sledila je še serija zanimivih ikonografskih variant, a se danes pojavlja predvsem v starodavnih, trdno ustaljenih vzorcih, ki tako pripadnikom krščanskih skupnosti kot drugim omogočajo, da v trenutku prepoznajo njegovo sporočilo.

Kaj pa če kak v osnovi izrazito krščanski kipar, ko želi sporočiti svoja verska čustva, poišče alternativo in ubere drugo pot? Koga razhudi, a lahko naposled najde občudovalca v samem papežu.

Nekaj takega se je zgodilo onkraj Atlantika, v kraju Davidson v zvezni ameriški državi Severna Karolina, kjer se je kipar Tim Schmalz, sicer Kanadčan, odločil, da bo Jezusa postavil v današnji čas. Pred lokalno cerkvijo St. Albana v eni »boljših sosesk« z ekonomsko lepo preskrbljenimi krajani ga je predstavil kot brezdomca, klošarja, prekritega z odejo in spečega na klopci. Da gre za Jezusa, gledalec spozna zgolj in le, če se približa in opazi rane na njegovih stopalih. Drugih tradicionalnih atributov ni, v lokalni cerkvi pa so se odločili, da bodo s tem kipom vsem, tudi brezdomnim, sporočili, da je Jezus navzoč  tudi, denimo, na klopcah v parkih. A zamisel kajpak vsem ni bila všeč.

Neka prebivalka Davidsona je – po pisanju medijev –, ko je uzrla kip, celo poklicala policijo, ga bi klošarja prepodila, saj je menila, da je pač pravi (ni sicer znano, ali je za to od koga prejela 30 srebrnikov). Tudi številni drugi verniki in predstavniki cerkvenih krogov so menili, da kip, katerega nastanek je z 22.000 dolarji podprla neka vernica, žali prevzvišenega in Cerkev, a se je izkazalo, da so bili bolj papeški od samega papeža.

Aktualnega Frančiška je namreč kip pritegnil. Ko je Schmalz lani jeseni odpotoval v Rim, da bi podobno skulpturo postavil še ob tamkajšnji ulici Via della Conciliazione (znameniti ulici, ki Trg sv. Petra povezuje z mestom Rim), si je njeno manjšo različico lahko ogledal sam Frančišek. Zanj je pokazal zanimanje. Ob klošarskem Jezusu, postavljenem na stopnice pred baziliko sv. Petra, je pomolil in ga blagoslovil.

Seveda zdaj natanko to ob tisoče kilometrov oddaljenem kipu v Davidsonu počnejo tudi drugi ... Bo kakšna različica kipa dostopna še kje? Schmalz (njegova druga dela, ki si jih lahko ogledaš na njegovi spletni strani, ga nekako ne postavljajo ravno med osrednje talente ...) si ga sicer želi predstavili po raznih velikih mestih sveta, kip, ki bi se selil, pa bi seveda najbolje sledil osnovni zamisli. Zamisli brezdomstva.

Nemara pa bi sporočal tudi, da so lahko prav brezdomci največji Jezusi današnjega časa.