Tiskane izdaje
»Enoletni festival bo namenjen predvsem meščanom Rige, če bodo oni zadovoljni, bo naš cilj dosežen,« je pred slavnostnim odprtjem, ki je predvideno 17. januarja, dejala programska direktorica Aiva Rozenberga. Proračun je sorazmerno skromen, za pet let priprav in izvedbo projekta so zagotovili štiriindvajset milijonov evrov, večina denarja bo namenjena programu in manjšim investicijam, ki so namenjene predvsem urejanju podobe mesta.
Edina večja naložba v kulturno infrastrukturo bo nova stavba nacionalne knjižnice, ki je bila načrtovana že pred dvema desetletjema, vendar se je gradnja zaradi pomanjkanja sredstev zavlekla. Slavnostno odprtje bo prav na dan začetka projekta, takrat bodo meščani sklenili nekaj kilometrov dolgo živo verigo med staro in novo knjižnico ter v enem dnevu prenesli nekaj milijonov knjig na novo lokacijo, kar bo ob praktičnem predstavljalo predvsem simbolni pomen participacije vseh meščanov.
Program bo predvsem v znamenju glasbe, ki je za Latvijce med vsemi umetnostnimi zvrstmi najpomembnejša. Eden od vrhuncev bodo Svetovne zborovske igre, ko se bo v Rigi zbralo dvajset tisoč pevcev iz vsega sveta. Kar zadeva klasično glasbo, velja izpostaviti multimedijsko uprizoritev Wag nerjeve opere Rienzi, med večje muzejske projekte pa sodi velika razstava Jantarna pot, ki bo razkrila pomen te nekdanje poti med Baltikom in Rimom, jantar pa je bil nekdaj nekakšna latvijska nacionalna valuta.
Precej več denarja bodo EPK 2014 namenili Švedi. Umeå je sorazmerno majhno mesto na severu države - pravzaprav je po številu prebivalcev identično Mariboru, ki je nosil naziv EPK leta 2012 -, ki ga bodo poskušali s precejšnjimi finančnimi vložki postaviti na evropski kulturni zemljevid. Petdeset milijonov evrov so namenili za program, kar desetkrat večjo vsoto pa so zbrali za naložbe v kulturno infrastrukturo.
Osrednja pridobitev je art campus z vrsto novih objektov, na čelu s tako imenovano Tovarno kulture in novo galerijo sodobne umetnosti - sedem nadstropij visok Bildmuseet je bil med drugim lani nominiran za arhitekturno nagrado Miesa van der Roheja. Osrednja programska rdeča nit bodo Laponci, torej avtohtoni prebivalci tega območja. Že programska shema je zasnovana po osmih laponskih letnih časih, v vsakem pa bodo pripravili en vrhunec dogajanja.
Laponska kultura je neznanka ne samo v širšem evropskem prostoru, tudi Švedi jo poznajo dokaj površno; EPK je edinstvena priložnost, da se to spremeni, nenazadnje je bila Umeå nominirana za EPK prav zato, da bi kulturno revitalizirala ta del države in dokazala, da so tovrstni potenciali tudi zunaj velikih mest. Ob številnih renomiranih gostih iz tujine bodo nosilci programa predvsem domači avtorji, poseben poudarek so namenili participaciji meščanov.
Umeå, ki leži le dobrih tristo kilometrov od polarnega kroga, je namreč eno najhitreje rastočih švedskih mest, že tako visok nivo podjetnosti in inovativnosti, ki je v zadnjih desetletjih prispeval k razcvetu kraja, pa nameravajo s projektom EPK dvigniti na še višjo raven.
