Tiskane izdaje
Če je lani v našo prestolnico prinašalo življenje evropsko košarkarsko prvenstvo, ga letos projekt Emona 2000.
Okrogli dve tisočletji naj bi namreč minili od takrat, ko je bilo mesto ustanovljeno. Mestni veljaki so zapovedali veliko praznovanje – vse leto naj bi se vrstili razstave, simpoziji, literarni večeri, predstavitve emonskega življenja itd.
Toda kaj se je leta 14 po Kr. v Emoni dejansko zgodilo, kaj praznujemo? O tem smo se pogovarjali z Marjeto Šašel Kos z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, ki se ukvarja z rimskimi napisi Emone.
Ljubljana je sredi praznovanja 2000-letnice nastanka Emone, vi pa opozarjate, da je datum napačen, da je Emona stara več kot dva tisoč let. Kje je zmota?
To, da praznujemo rimsko Emono, je nedvomno pozitivno, zmotno pa je mnenje, da je bila Emona ustanovljena leta 14 po Kr., o čemer je zdaj prepričana velika večina Slovencev. To prepričanje se vleče od leta 1938, ko je pomembni poznavalec antične vojaške zgodovine in rimskih napisov Balduin Saria objavil članek, v katerem je na podlagi pravilne pravokotne oblike in značilnih dimenzij Emone sklepal, da je nastala iz legijskega tabora, in sicer po odhodu 15. Apolonove legije na Donavo v Karnuntum leta 14 po Kr.
Poleg tega je Saria v eno enoto povezal dva cesarska napisa, ki sta bila najdena na območju Emone in sta ohranjena v fragmentih. Pomembnejši je prvi. Govori o tem, da sta cesarja Avgust in Tiberij dala mestu nekakšno gradnjo. Očitno gre za pomemben gradbeni projekt, ki ga je Emoni namenil že cesar Avgust, Tiberij pa ga je po njegovi smrti le izvedel.
Iz tega je jasno, da je Emona tedaj že bila rimska kolonija. Datum postavitve napisa je znan: med avgustom leta 14, ko je umrl Avgust, in pomladjo leta 15, ko je Tiberij nosil nazive, ki so omenjeni na napisu. Ni pa znano, kaj je ta gradnja bila, saj ključni element, to je prvi del pete vrstice, manjka.
Saria in drugi so menili, da je šlo za obzidje s stolpi. Vendar sta bila oba njegova sklepa, posebej tisti o odhodu legije iz Emone in ustanovitvi mesta leta 14, napačna. Domneva o tem, da je bila Emona legijski tabor zaradi pravilne pravokotne oblike mesta, je že dolgo ovržena, saj ni najdb, ki bi to potrjevale, posebej ne novcev in orožja, oba napisa pa ne spadata skupaj in ne govorita o ustanovitvi mesta.
Tudi če bi takrat postavili obzidje, to še ne pomeni, da je bilo takrat mesto ustanovljeno, kajne?
Tudi če bi bilo na napisu omenjeno obzidje s stolpi, to ne pomeni, da je bilo mesto takrat ustanovljeno, saj so mesta lahko dobila obzidja tudi desetletja po ustanovitvi. Obzidje je bilo posebej v času Avgusta znak prestiža, statusni simbol, niso ga postavljali zgolj za obrambne namene. Postavitev obzidja bolj kaže na končano fazo zgodnje urbanizacije Emone, dokazuje tezo, da je rimska Colonia Iulia leta 14 že morala obstajati.
Ali o tej gradnji še kaj vemo?
Na žalost nič drugega, razen tega, da je bila nedvomno velika in pomembna. Najbolj verjetna se zdi domneva, da je šlo za obzidje s stolpi. To lahko sklepamo iz paralel z drugimi mesti. Možne so še druge interpretacije, lahko je šlo tudi za forum, večjo upravno zgradbo ali svetišče.
Bi bilo morda mogoče kaj sklepati iz lokacije najdišča?
Ne, sploh ne, saj je bilo minimalno število napisov najdenih in situ, se pravi tam, kjer so jih dejansko postavili. Večino rimskih napisov so kasneje uporabili kot gradbeni material, vzidali so jih v hiše, cerkve, žgali za apno itd. Kar se je dogajalo z njimi, je prava katastrofa. Zato jih je ohranjenih samo 0,1 odstotka ali še manj. Ker jih je tako malo, podajajo razmeroma popačeno podobo o preteklih dogodkih. Fragment napisa, o katerem govorimo, je bil najden na Trgu francoske revolucije, na vogalu s Salendrovo ulico konec 19. stoletja, ko so prestavljali cevi za vodovod. Zdrobljen je na petnajst manjših delov, ki pa jih je mogoče sestaviti.
Koliko napisa manjka?
Manjka večji del, vključno s skoraj vso zadnjo vrstico, v kateri je bilo zapisano, kaj je bil predmet gradnje.
In potem se v to zmedo vključi še drug napis.
Tako je. Gre za še en odlomek napisa, ki je še manj izpoveden. Balduin Saria, ki sem ga prej omenila, je domneval, da spada k prvemu napisu, a to zelo verjetno ne drži.
Iz česa lahko sklepamo, da plošči ne spadata skupaj?
Narejeni sta iz marmorja različne sestave; kamna sta bila sicer izkopana v istem kamnolomu, a na različnih koncih, različni sta debelini plošč, profilacija, pa tudi pisava se v podrobnostih malce razlikuje.
Kje si lahko ogledamo ta dva ključna napisa?
Odlomki napisov so spravljeni v lapidariju Narodnega muzeja Slovenije. Gre sicer za majhen, a zelo lepo urejen lapidarij, na katerega smo lahko ponosni. Te dneve je tu v okviru evropskega projekta EAGLE-Europeana, gre za elektronski arhiv grških in latinskih napisov, potekala mednarodna delavnica; udeleženci so bili nad lapidarijem navdušeni in komentirali so tudi oba naša cesarska napisa. Naloga projekta je namreč, da z besedili rimskih napisov, tudi teh dveh, dopolnimo evropsko virtualno knjižnico Europeana in jih vključimo v Wikipedio.
V katero leto torej lahko bolj upravičeno postavimo ustanovitev rimske Emone?
Hipotez je več, o konkretnem letu pa ni mogoče govoriti. Sama zagovarjam domnevo, da je Emono ustanovil rimski cesar Avgust, še preden je dobil naziv Avgust, leta 27 pr. Kr. ali kmalu po tem. To je bilo v času, ko je uspešno končal ilirsko vojno in osvojil velik del obalne Dalmacije z zaledjem, del našega ozemlja ter severozahodni Ilirik do Siscije, današnjega Siska. Nato je premagal svojega najhujšega tekmeca za vrhovno oblast v rimskem imperiju Antonija v bitki pri Akciju v Grčiji leta 31 pr. Kr.
Po končanih vojnah so ga oblegali legionarji, tisti, ki so odslužili vojsko in jim je bilo treba dati nekaj za plačilo. Največkrat je bilo plačilo posestvo. Vsi so hoteli dobiti zemljo predvsem v Italiji, vendar tam ni bilo dovolj prostora. Območje Emone je bilo še v Italiji, sicer na meji, a vendarle, šlo je za skrajni vzhodni del italskega ozemlja, zato je bilo bolj zanimivo za koloniste.
So še kakšni drugi argumenti, ki govorijo v prid vaši tezi?
So. V Emoni je utonil mali talec, desetletni deček iz plemena Amantinov iz današnjega Srema. To se je zgodilo najverjetneje v času Tiberijeve panonske vojne v letih 12 do 8 pr. Kr., v kateri je osvajal še dodatna ozemlja. Talce so Rimljani nameščali v italskih mestih, iz česar lahko sklepamo, da je kolonija v Emoni takrat najverjetneje že obstajala. Tudi ime Colonia Iulia kaže bolj na zgodnje avgustejsko obdobje, saj so pozneje pod Avgustom kolonije dobivale naziv Avgusta.
Kako je z imenom Emona, kdaj se je pojavilo?
Tudi tega ne vemo natančno. Vsekakor je staroselsko ime, in ne rimsko, tako kot pri nas veliko toponimov in predvsem rečnih imen. Rimljani so začeli k nam bolj intenzivno prihajati od Cezarja naprej, osvajanja pa so se začela kmalu po ustanovitvi Akvileje leta 181 pr. Kr. Etimologija imena je tudi neznanka.
Koliko Emone je do zdaj raziskane?
Mesto na levem bregu je razmeroma dobro raziskano. Naselbina na desnem bregu Ljubljanice pa slabše, saj jo je uničilo srednjeveško mesto. Novejše raziskave na Prulah so, denimo, prinesle velike novosti, arheologi so odkrili dve fazi kratkotrajnega vojaškega tabora zunaj bodočega mestnega obzidja. Potreboval ga je Tiberij, ki je osvajal panonski prostor v omenjeni vojni in pozneje v velikem panonsko-dalmatinskem uporu, ki je divjal vzhodno od Emone v letih od 6 do 9 po Kr.
Naselbina na območju Prul je še veliko starejša od antične Emone, kajne?
Tako je. Novejše arheološke raziskave so pokazale, da je ta naselbina, ki ji je pripadalo pokopališče na levem bregu Ljubljanice, nastala v času pozne bronaste dobe, v 11. stoletju pr. Kr., in je neprekinjeno živela v starejši železni dobi. Na močno predkeltsko naselbino na območju Ljubljane in okolice sklepamo tudi na podlagi predkeltskih imen, ki so se ohranila posebej na nagrobnikih z Ižanskega, kot so Plator, Voltupar, Buctor, Moiota ... Tudi v mlajši železni dobi, ko je tu prevladovala keltska kultura, so Emonci živeli na desnem bregu, blizu Ljubljanice. V Emono na desnem bregu reke so se začeli že zgodaj naseljevati tudi rimski trgovci.
Kaj pa mitični začetek mesta, tudi tega ne gre spregledati?
Če bi mene vprašali, katero obletnico praznovati, bi se odločila za leto 1222 pr. Kr., ko naj bi naše mesto ustanovil Jazon. To letnico je propagiral baročni zgodovinar Ludvik Schoenleben v svoji Carniolii. Vendar pa naša generacija ne bo dočakala nobene okrogle obletnice tega datuma, zato je za nas neuporaben. Je pa priložnost za prihodnje generacije.
Kaj pa praznovanje 2000-letnice Emone, ki poteka – naj ga prekličemo?
Ne, nikakor ne, praznovanja se moramo veseliti, ker je odlična priložnost za promocijo antične Emone in Ljubljane. Res pa je, da se s tem praznovanjem med ljudmi nehote utrjuje prepričanje, da je bila Emona ustanovljena leta 14 po Kr.
