Tiskane izdaje
Gorenjski muzej je osrednja muzejska in galerijska institucija na Gorenjskem. Lani je praznoval 60-letnico obstoja, ob kateri so pripravljali muzejske večere in razstave, predstavili oddelke s prvim pridobljenim in obenem najlepšim muzejskim gradivom: od lubenskih čpinarjev (lončarjev) do tradicije gumarstva. V muzeju so izdali tudi knjižico 60 let, 60 zgodb, v kateri so opisane zgodbe muzejskih predmetov.
»Muzej ni le stičišče kulturnih dogodkov, kjer predstavljamo izsledke večletnih raziskav premične dediščine, shranjene v naših depojih. Predvsem je prostor etičnega in družbenoodgovornega delovanja muzealcev. Naša naloga je, da strokovno interpretiramo preteklost za razumevanje sedanjosti in v poduk prihodnosti. Naše poslanstvo je tudi ozaveščanje o lastni identiteti in vrednotah. Za vse to morata institucija in muzealec dozoreti in sprejeti družbenoodgovorno vlogo,« je v uvodniku 60 let, 60 zgodb napisala sedanja direktorica GM Marija Ogrin, ki pa ji zaradi neizpolnjevanja zahteve o višji ravni znanja tujega jezika grozi odpoklic.
Pred njo so muzej vodili Cene Avguštin, Martin Prešeren, Ivan Bertoncelj, Andrej Valič, Franc Benedik, Rado Kokalj, Anton Miklavčič, Majda Žontar in Barbara Ravnik.
Muzejska zgodba
Po preureditvi Prešernove hiše leta 1952 je januarja 1953 v njej začel uradno delovati Mestni muzej Kranj, kjer so bile prve razstave. Kot stalnega strokovnega delavca so zaposlili umetnostnega zgodovinarja Ceneta Avguština, ki je bil tudi prvi direktor Mestnega muzeja Kranj.
Z združitvijo Mestnega muzeja Kranj in Muzeja revolucije (leta 1961 preimenovani Pokrajinski muzej za Gorenjsko) je februarja 1963 nastal Gorenjski muzej s sedežem v Kranju, katerega pravni naslednik je današnji muzej. Muzej se je z dejavnostjo vsebinsko in teritorialno širil, tako je bila denimo leta 1966 odprta Galerija kiparja Lojzeta Dolinarja, leta 1968 je bila obnovljena Mestna hiša, eden najpomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikov v Sloveniji, leta 1981 je bila ob župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev odprta kostnica.
Med mejnike in vrhunce muzeja lahko štejemo tudi muzejsko postavitev o Prešernovem življenju kot del kulturnozgodovinske zbirke GM in Prešernov spominski muzej, uradno odprt 8. februarja 1964. Potem ko je ustanoviteljica muzeja, občina Kranj, leta 1991 vrnila kranjskemu župnijskem uradu stavbo starega župnišča, v katerem je imel sedež GM, je sledila selitev uprave, kustodiatov, fototeke in knjižnice v grad Khislstein.
Leta 2008 je stekla obširna prenova gradu in sosednjega Ulrichovega dvorca v tako imenovani kompleks Khislstein. Obnova se je ob sofinanciranju z evropskimi sredstvi zaradi stečaja gradbenega izvajalca Vegrada zavlekla za tri leta, zato je bil grad za potrebe muzeja urejen konec leta 2012. Vmes je GM deloval na začasni lokaciji, na Savski 34.
»Toliko razstavnih prostorov, kot jih imamo od konca leta 2012, nismo imeli nikoli. To pomeni, da končno lahko našim obiskovalcem pokažemo predmete, ki so bili desetletja shranjeni v naših depojih,« je pojasnila muzejska svetovalka in glavna urednica knjižice 60 let, 60 zgodb Jelena Justin in malce potarnala, da Kranjčani še vedno niso opazili, da je grad Khislstein na ogled.
V gradu je namreč eno leto na ogled pravi ponos Gorenjskega muzeja, stalna razstava Prelepa Gorenjska, ki je »poklon deželi in ljudem ter klic k srčnosti, da skrbno ohranjamo, kar smo prejeli od prednikov«. Na 1500 kvadratnih metrih si je mogoče 1500 let zgodovine ogledati skozi zgodbe 1500 predmetov in fotografij, vsebino posameznih sob povzemajo izbrani verzi iz Prešernovih poezij in ljudske pesmi, muzejsko pripoved pa oživljajo zvočni prostori ter dokumentarni filmi.
Gorenjski muzej od leta 1995 upravlja Planšarski muzej in Oplenovo hišo, od leta 1997 pa še Muzej Tomaža Godca v Bohinju, leta 2005 je za pet let prevzel tudi upravljanje Prešernove rojstne hiše v Vrbi in Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovčah. Od leta 2010 imajo v Vrbi in Doslovčah le še strokovni nadzor, vsako leto pa pripravijo tudi štiri urice poezije.
Muzejski delavci so sodelovali tudi pri postavitvah številnih manjših muzejski hiš ali muzejev, sodelujejo pa tudi z muzeji v tujini. Med najodmevnejšimi razstavami GM v zadnjem desetletju so bile zagotovo arheološke najdbe s kranjskega Lajha. Razstava Zlata doba Karnija je v Mestni hiši v Kranju zaradi varnostnih razlogov smela le nekaj ur prikazovati originalen zlat in srebrn nakit uglednih žena germanske vojaške posadke iz 6. stoletja, izkopan med leti 2004 in 2005 ob najdbi 13 grobov.
