Na blejski Pristavi več težav kot koristi

Dober streljaj od ene najprepoznavnejših blejskih vil, Vile Bled, stoji zapuščena in prazna­ Pristava. Dograjena je bila po koncu druge svetovne­ vojne­ in zasnovana kot pomožni objekt Vile Bled; služila je za konjušnico­ in objekt za nastanitev osebja vile.

Država bo predvidoma Vilo Bled energetsko sanirala, Pristavo pa namerava ali dati v najem ali prodati.

Pristava je zgodovinsko povezana­ z Vilo Bled in je njen pomožni objekt. »Po zamislih in načrtih ing. Tadića so postavili obsežno garažno poslopje na cesti proti Bohinju. Novo cesto so speljali okoli te stavbe, ki je služila tudi za stanovanja strežnega osebja. Poslopje je zgrajeno v alpskem slogu. Značilni so majhna gorenjska okna s kovanimi mrežami – 'gavtri', lesenimi ganki in masivno ostrešje.

Tloris novega dvorca je bil bolj razgiban in manjši kot sedanja vila Bled. V zimi 1940–41 so ga zgradili do z macesnom krite strehe, ki naj bi poudarila domači slog. Napravili so tudi kanalizacijo do takratnega zbiralnika pred Repetom na Mlinem. Dotlej so imeli le greznice. V takem stanju je gradnjo zatekla vojna in državni gradbeni urad okupacijske oblasti je prevzel objekt. Ing. arh. Danilu Fuerstu so naročili nov načrt za 'Grajski hotel Bled'.

Tloris je povečal, stavbo pa v celoti dvignil v dvonadstropno. Do poletja so jo spravili do podstrehe, nato pa gradnjo zaradi vojnih razmer prekinili. Tako je nedokončana pričakala konec vojne«, je o Pristavi v knjigi Bled, ta naš Bled leta 1993 zapisal Božo Benedik, sicer tudi častni občan Bleda.

Ljudska arhitektura

Pristava je vpisana v register kulturne dediščine in je dokument časa, v katerem je nastala, je pou­darila Nika Leben, konservatorska svetnica iz kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. Gre za poskus regionalizma oziroma regionalne arhitekture, v katero so vključili posamezne elemente ljudske arhitekture. Podobna primera ljudske arhitekture na Bledu sta vili pod gradom, Zlatorog in Rog, pa tudi kraljeva hiša na blejskem golfu in vila arhitekta Osolina v Radovljici.

Dodala je, da je srbski arhitekt Rajko Tadić poleg načrtov za Pristavo načrtoval tudi Vilo Bled. Za njihovo izdelavo je z domačinom Ivanom Plemljem proučil gorenjsko vas in gorenjsko hišo, je zapisal Benedik in dodal, da je arhitekt motive za gradnjo nabiral po vsej Gorenjski, predvsem pa v Poljanski dolini.

Pristava je bila po drugi svetovni vojni nacionalizirana. Leta 1987 jo je od države dobilo podjetje Almira Radovljica. Ta je stavbo obnovila z vložki najemnikov, nastala je Modna hiša Pristava, v njej so uredili še nekaj stanovanj. Zaradi težav je Almira na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja Pristavo želela prodati.

Slovenski slikar Jože Ciuha je hotel del svojega opusa nameniti­ za reprezentativni izbor. Tako je leta 1993 nastala Fundacija Jožeta Ciuhe, v kateri so si zamislili,­ da bi država odkupila Pristavo od Almire­ in jo podarila fundaciji. Projekt je propadel, fundacija pa je Pristavo uporabljala do leta 2002. Odtlej je Pristava bolj ali manj ­prazna.

Država je Pristavo (skupaj Vilo Bled) leta 2009 oddala v najem blejski Sportini, ki pa je kasneje zašla v težave in je prekinila najemno pogodbo. Od načrtovanih vlaganj Sportine, tudi v obnovo in ponovno oživitev Pristave kot depandanse Vile Bled, ni ostalo nič. Objekt je kljub nekaterim poskusom domačinov, da bi ga oživili, še naprej prazen.

Galerist David Rjazancev iz blejske galerije Deva Puri, ki je v zadnjih letih na Pristavi organizirala nekaj odmevnejših razstav (slovenski impresionisti, Maksim Gaspari, grafike Salvadorja Dalíja, keramike Pabla Picassa), je povedal, da so za razstave najeli del prostorov na Pristavi. Pri tem so opazili, da je objekt dotrajan, in so ga morali za razstavo šele primerno urediti.

Hkrati je ugotovil, da so razstavni prostori na Pristavi edini primernejši večji razstavni prostor na Bledu. Kljub temu da je Pristava odmaknjena od središča Bleda in da do nje ne vodi urejena pot, dostop pa je mogoč le po cesti, so bile razstave dobro obiskane, je poudaril Rjazancev in dodal, da je mogoče z dobro razstavo doseči tudi dober obisk. Razstave na Pristavi so obiskovali tuji in domači turisti, vse bolj so jo kot razstavni prostor prepoznavali tudi drugod po Sloveniji.

Iskanje najemnika, kupca?

Tudi država kot lastnica objekta prepoznava potencial Pristave kot razstavnega prostora oziroma prodajne galerije, so poudarili na generalnem sekretariatu vlade. Za zdaj večjih vlaganj država ne načrtuje, saj je »skladno z načrtom ravnanja z nepremičnim premoženjem namenjena za oddajo v najem. Če na trgu ne bo interesa za najem, je možna tudi prodaja,« so zapisali na generalnem sekretariatu.

Objekt je precej dotrajan, je prepričan naš vir, čeprav je država letos financirala popravilo žlebov in dela strelovoda, pregledali so streho in jo popravili, kjer je bilo treba (v glavnem so bili nadomeščeni razbiti strešniki in zlomljene nosilne letve). Vrednost del je bila 5300 evrov. Večina objekta je bila v zadnjih letih prazna, zaradi poškodb (zlasti strehe) je v prostorih zamakalo, voda pa je povzročila še druge težave (poškodovan ali uničen parket, plesen na mokrih in vlažnih stenah), zato iskanje najemnika oziroma kupca za Pristavo ne bo lahko. Dodatne težave je povzročil mraz, zaradi česar je bila močno poškodovana napeljava centralnega ogrevanja.

Pred časom je država vključila­ Pristavo v program prodaje državnega premoženja, doslej pa so (novembra lani) opravili le cenitev objekta. Vrednost zemljišča skupaj z objektom je po podatkih geodetske uprave 3,3 milijona evrov. Interes trga bo država lahko spoznala po objavi razpisa za oddajo v najem oziroma prodajo, vendar na generalnem sekretariatu niso povedali, kdaj bo razpis objavljen.

Ponudbe za morebiten najem ali odkup Pristave bodo pokazale, koliko je nepremičnina vredna na trgu. Na vprašanje, koliko bi moral lastnik investirati v obnovo Pristave, so na generalnem sekretariatu ocenili, da bo vrednost investicije odvisna od namere investitorja glede prihodnje namembnosti objekta.