Tiskane izdaje
Na Ministrstvu za kulturo RS so v seriji javnih razprav o osnutku Nacionalnega programa za kulturo (NPK) 2014-2017 danes prišli še do srečanja s predstavniki občin, beseda pa je tekla tudi o osnutkih novel zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) in zakona o varovanju kulturne dediščine.
Novela zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo po besedah vodje projektne skupine za njegove spremembe Simona Karduma med drugim predvideva spremembo člena, ki govori o obveznem sprejetju strateških razvojnih dokumentov, to pa je obvezno za mestne in večje občine.
Za manjše občine pa le, kjer je to smiselno oziroma lahko to vključijo tudi v sprejemanje drugih dokumentov.
Minister Uroš Grilc je opozoril na člen v noveli ZUJIK, ki se nanaša na svete javnih zavodov in vpeljuje obveznost usposabljanja članov sveta na letni ravni s ciljem - kot je dejal - priti do kakovostnejših svetov zavodov, ki bodo podlaga za strukturne spremembe pri reformi javnega sektorja. Kot je poudaril, občine z usposabljanjem ne bodo imele stroškov.
Članica sveta Umetnostne galerije Maribor Jasmina Vidmar je namero o obveznem usposabljanju članov sveta pozdravila. Po njenem mnenju bi bilo dobrodošlo predvsem na področju financiranja javnih zavodov.
Grilc je poudaril, da je zakon glede vloge svetov javnih zavodov jasen in da je njihova odgovornost velika, da pa se sveti nalog velikokrat ne zavedajo; kdaj, ker umanjka znanje, kdaj, ker ni volje. Ponovno je poudaril pomembnost strateškega načrtovanja.
Na srečanju je župan Občine Trzin Tone Peršak izpostavil težavo glede sejnin za člane svetov javnih zavodov, ki jih nekatere občine izplačujejo, druge pa ne, Timotej Pirjevec z Mestne občine Koper pa je dodal, da trenutno strateškega razvojnega dokumenta za kulturo nimajo. Njegova priprava bi namreč za občino pomenila dodatno administrativno in finančno obremenitev, ki si je brez dodatnih sredstev ne morejo privoščitii.
Spremembe v zakonu o varovanju kulturne dediščine, ki se dotikajo občin, je predstavi Andrej Gaspari z ministrstva. Kot je dejal, se na ministrstvu lotevajo celovitega prevrednotenja registra kulturne dediščine, ki bo podlaga za usmerjanje finančnih sredstev, saj so ta na podlagi veljavnega sistema preveč razdrobljena.
Za mnoge spornega 31. člena zakona, ki govori o kulturno-varstvenem soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine, po njegovih besedah v osnutku novele zaenkrat niso odpirali, so pa obravnavali 34. člen, ki govori o vzpodbudi občinam pri predhodnih arheoloških raziskavah.
