Nacionalni svet za kulturo: proces preoblikovanja kulture ali njene razgradnje?

Kritično o knjižničarstvu, znanstvenem založništvu in resoluciji o jezikovni politiki 2012–2016.

sre, 20.06.2012, 15:00
Dr. Dean Komel

»Na problematiko jezika v znanosti je treba pogledati s stališča, ali bo slovenski jezik na Slovenskem sploh še jezik znanosti. Predlagani ukrepi skrivajo za sabo izrazito ekonomistično logiko, zaradi katere moramo v resoluciji zapisati zelo strogo in jasno mejo, s katero bomo zavarovali raven svojega bivanja in ustvarjanja tudi na višjih ravneh slovenskega jezika.«

Rdeča nit včerajšnje seje nacionalnega sveta za kulturo je bila globoka­ zaskrbljenost za prihodnost slovenskega jezika na zahtevnejših ravneh javne rabe, slovenske leposlovne in znanstvene knjige ter njene dostopnosti v mreži javnih knjižnic.

Pobudnik obravnave položaja splošnih knjižnic Mitja Čander je poudaril, da gre za dobro razvito mrežo javnih zavodov, ki jo po eni strani ogrožata finančna in statusna negotovost med državo in lokalnimi skupnostmi, po drugi plati pa postavlja pred nove izzive globalni prodor digitalizacije knjižničnih gradiv. Dragica Turjak iz nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost je opozorila na skrb vzbujajoče padanje proračunskih sredstev (minimalne knjižnične standarde, ki so jih uveljavili leta 2003, so prisiljeni zniževati) ter na »Slovenijo dveh hitrosti« tudi v delovanju mreže splošnih knjižnic (na zahodu države razpolagajo z 29 evri na prebivalca, na vzhodu le s 17 evri). Vesna Horžen iz združenja splošnih knjižnic je opozorila, da kar devet desetin javnega denarja za redno dejavnost prihaja iz proračunov lokalnih skupnosti ter le desetina iz državnega proračuna. Občine in država so v obdobju zmanjševanja proračunske porabe splošne knjižnice prikrajšali za 
10 do 20 odstotkov javnih prihodkov, po občinah je mogoče opaziti tudi veliko primerov odločevalske samovolje, ki ne upošteva veljavne zakonodaje in interesov prebivalstva.

Hibridna bralna zatočišča

Književnik in urednik dr. Andrej Blatnik je poudaril ključno vlogo splošne knjižnične mreže pri socializaciji knjige ter poudaril, da njenih učinkov ni dopustno meriti zgolj s kriteriji ekonomičnosti. Pri politiki nabav se splošne knjižnice po njegovem preveč prilagajajo interesom bralcev (in njihovi izobrazbeni ravni), vprašljivo postaja tudi razmerje med leposlovjem in strokovno-znanstvenimi gradivi. Slednja bodo morala postajati vse hitreje prosto dostopna v digitalnih zapisih.

Založnik in raziskovalec dr. Miha Kovač je splošne knjižnice označil za značilne neoliberalne javne ustanove, ki z javnim denarjem omogočajo uporabnikom dostop do povsem komercialnih gradiv, ki bi si jih ti morali zagotoviti z lastnim denarjem na prostem trgu. Knjižnice ponujajo še marsikaj, zaradi česar delujejo v javnem interesu in jih velja za vsako ceno ohraniti. Delujejo tudi v krajih brez knjigarne (pogoj za knjigarno je vsaj dvajset tisoč prebivalcev), zaradi česar so neizmeren kulturni kapital. Po njegovem imamo le dve leti časa, da se prilagodimo neustavljivemu prodoru elektronske knjige oziroma bralnikov, ki so v ZDA uničili mrežo knjigarn ter povzročili nastanek novih hibridnih knjigarn in knjižnic obenem.

Tatjana Likar z MIZKŠ je povedala, da bo splošno knjižničarstvo po rebalansu letošnjega proračuna pristalo na doseženem obsegu javnih sredstev iz leta 2003 ter da se je ves ta čas obseg nalog povečeval. Pri iskanju razumnejših in gospodarnejših organizacijskih rešitev se na ministrstvu zavzemajo za povezovanje med knjižnicami in ne za združevanje različnih dejavnosti v okviru posameznega javnega zavoda. 
K ohranitvi mreže splošnih knjižnic vladajoče zavezuje podpisana koalicijska pogodba.

Prelaganje bremena

Pobudnik razprave o financiranju znanstvenega založništva filozof dr. Dean Komel je opozoril zlasti na neenakopraven položaj družboslovja in humanistike znotraj znanstvenega tiska in periodike. Kot so družboslovci v političnem novoreku sinonim za nezaposljive osebe, so za družbo nekoristni rezultati njihovega dela. Če bo mogoče na slovenskih univerzah učiti v tujem jeziku in če bomo omejili rabo slovenskega jezika v znanosti (kot kažejo najnovejši predlogi vlade, univerz in celo SAZU), se bomo vrnili v Levstikove čase.

Direktor JAK Slavko Pregl je povedal, da so bila sredstva za znanstveni tisk zmanjšana za 7,5 odstotka, za stroške administracije pa kar za 
38 odstotkov, zaradi česar so morali ustaviti delovanje za področje znanosti. Preživetje JAK je po njegovem odvisno od možnosti uporabe dosežene pozitivne razlike med dosedanjimi prihodki in odhodki (57.000 evrov), od donacij podjetij (30.000 evrov) ter od lastnih prihodkov (s predvidenim tarifnikom, po katerem bo vsak prijavitelj prispeval tri odstotke od pridobljenih programskih sredstev). Meta Hočevar in Miran Zupanič sta uvedbo triodstotnega odbitka od programskih sredstev označila za nesprejemljivo preložitev finančnega bremena na producente oziroma neposredne ustvarjalce.

Skupna jezikovna jedra?

Predlog Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2012–2016 je predstavila voditeljica sektorja za slovenski jezik MIZKŠ dr. Simona Bergoč. Kot prednostni je postavila temi jezikov v izobraževanju in jezikovne opremljenosti ter povabila k pripombam in predlogom do 29. junija. Meta Hočevar se je ob tem trpko spomnila spornih skupnih jezikovnih jeder iz časov SFRJ ter poudarila, da ne gre le za ohranjanje vseh ravni slovenskega jezika, ampak tudi za njihov razvoj. Najbolj skrb vzbujajoč je očitno položaj slovenskega jezika v znanstveni in strokovni rabi ter v šolstvu, predlog resolucije pa za zdaj ne kaže interesa za zavarovanje temeljnih pogojev za obstoj in razvoj državnega jezika na vseh ravneh.

Povezane novice

Seja NSK: zgovorna odsotnost 
ministra in sekretarja
21. marec ob 12:00
Večresorni ­minister Žiga Turk in njegov ­sekretar za kulturo Aleksander Zorn se seje nacionalnega sveta za kulturo sploh nista udeležila.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se