Naš pradedek neandertalec

Znanstveniki s Harvarda, Cambridgea in drugih uglednih ustanov so ugotovili, da smo v dobrem in slabem dediči neandertalcev.

čet, 30.01.2014, 18:00

Se prepoznate na fotografiji, ki jo objavljamo ob članku?

Fotograf francoske tiskovne agencije AFP Pierre Andrieu jo je posnel v francoskem Nacionalnem prazgodovinskem muzeju, njen osrednji protagonist je neandertalec, na fotografiji pa bi se po dognanjih strokovnjakov morali prepoznati vsaj delno.

Ugotovili so, da je neandertalčev genom v enem do treh odstotkov preživel v slehernem od nas. Še več, prav ta novopridobljeni delec genskega zapisa naj bi homo sapiensu, ko je zapustil topel črni kontinent, omogočil lažjo prilagoditev na neusmiljeno klimo sosednjega kontinenta, ki mu, čeprav je bil tedaj ljudem izrazito nov in krut svet, danes pravimo stari.

Kako smo prišli do tega delca? Z medsebojnim druženjem pod »prarjuhami«, ki se je v Evropi in Aziji dogajalo pred 40.000 do 80.000 leti, so prepričani strokovnjaki. Časa je bilo torej več kot dovolj, čeprav je znano, da so nazadnje neandertalci izginili.

Neandertalskim genom pripisujejo, da imamo bolj grobo kožo, a tudi nagnjenje do določenih bolezni, kakršni sta sladkorna bolezen ali tuberkuloza. Ugotovili so, da imamo tovrstno genetsko dediščino na območju Evrazije, medtem ko je je v Afriki, kjer neandertalcev ni bilo, malo ali pa je sploh ni.

Te izsledke sta pokazali dve medsebojno neodvisni študiji, ki so ju objavili v britanski reviji Nature in ameriški Science.

»Lepo bi si bilo zamisliti, da so neandertalci, že prilagojeni neafriškemu okolju, to lastnost genetsko posredovali ljudem,« je izjavil David Reich, eden soavtorjev raziskave, objavljene v reviji Nature, sicer pa profesor genetike na medicinski fakulteti na Harvardu.

Ob strokovnjakih s Harvarda so sicer pri njej sodelovali še raziskovalci z Inštututa Broad v Cambridgeu in Inštituta Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo v Nemčiji.

Do vzporednih rezultatov, objavljenih v reviji Science, pa so prišli na oddelku za genetiko univerze v Washingtonu.

Nemara bomo v prihodnje v muzejih, v katerih so predstavljeni neandertalci, vključno z našim Narodnim muzejem Slovenije, v katerem lahko občudujemo neandertalčevo piščal iz Divjih bab, na svoje domnevne prednike kdaj zrli drugače. Prvotni lastnik te znamenite piščali je namreč nemara z njo dvoril kateri izmed naših prababic.

Prijavi sovražni govor