Niko Kralj (1921–2013)

Nika Kralja poznamo kot pionirja in utemeljitelja slovenskega industrijskega oblikovanja. Po prihodu v tovarno Stol je ustanovil prvi razvojni oddelek in biro za oblikovanje v tedanji Jugoslaviji in postal njegov vodja. Zaradi številnih nagrad na natečajih in razstavah se je mednarodno uveljavil že s 35 leti. Leta 1957 je odšel na šestmesečno študijsko izpopolnjevanje v Stockholm, kjer je spoznal skandinavsko oblikovalsko kulturo, kar je opazno vplivalo na njegov oblikovalski nazor in posledično na razvoj oblikovanja v Sloveniji.

Večina izdelkov, ki jih je zasnoval za velikoserijsko proizvodnjo, je bila komercialno zelo uspešnih in izdelanih v več sto tisoč kosih. V obdobju med letoma 1950 in 1980 praktično ni bilo stanovanja v Jugoslaviji, ki ne bi imelo vsaj enega Kraljevega pohištvenega elementa. Razloga za oblikovalčev uspeh sta bila poleg talenta njegov način dela in upoštevanje določenih oblikovalskih načel. Med najbolj prodajanimi izdelki je gotovo stol rex, ki velja za sinonim uspešnega industrijskega oblikovanja. Prvi stol rex, ki ni bil sklopen, je šel v redno serijsko proizvodnjo leta 1953. Danes ga izdeluje Impakta Les, ki ga uspešno trži pod blagovno znamko Rex Kralj, kar pomeni, da gre za pohištveni kos, ki je po šestdesetih letih še vedno iskan in priljubljen doma in v svetu. Kralja lahko zato upravičeno postavimo ob bok najuspešnejšim oblikovalcem v svetovnem merilu, ki so zasnovali visokokakovostne brezčasne kose pohištva.

Pri snovanju izdelkov je Kralj zagovarjal toplino, naravnost in spoštovanje človekovih občutij. Poudarjal je humanost in uporabo naravnih materialov, predvsem masivnega lesa. Spoštljiv odnos do lesa mu je bil vsajen že v zgodnji mladosti, ko se je srečal z lesom v očetovi mizarski delavnici. Les je videl kot material prihodnosti, ki je brez konkurence.

Oblikovanje je Kralju pomenilo strast, ki se ji je posvečal z vsem srcem in ji namenil večino časa. Poudarjal je, da se delo dobrega oblikovalca ne konča, ko zapusti pisarno, atelje ali delavnico, probleme nosi s seboj, z njimi spi in razmišlja o njih na vsakem koraku. Svojega dela ni videl kot obvezo, ampak kot hobi, kot nekaj, kar je delal z največjim veseljem in zagnanostjo.

Vse življenje se je trudil za ugled domačega oblikovanja, kakršnega sta si pridobila skandinavsko in italijansko oblikovanje. To njegovo prizadevanje se je kazalo z nastopi na mednarodnih razstavah, udeležbo na mednarodnih natečajih, v pedagoškem procesu in s številnimi prispevki v časopisih in revijah. Šved Erik Berglund je leta 1960 zapisal, da če bi imela Jugoslavija več tovarn s podobno proizvodnjo, kot jo je imela tovarna Stol pod Kraljevim vodstvom, bi postala vodilna pohištvena dežela.

Kralj je vedno gledal v prihodnost. Mnoge njegove vizionarske napovedi so se uresničile. Izjemne zasluge za razvoj povojne slovenske pohištvene industrije ima tudi zaradi bogatega raziskovalnega in inovativnega dela. Poudarjal je, da moraš biti kot oblikovalec pred časom, kar je včasih težko združljivo z mišljenjem ljudi v proizvodnji. Zato je sposobnost dobrega oblikovalca tudi, da zna prepričati in za svoje ideje navdušiti druge. Industrijsko oblikovanje in inovatorsko delo je videl kot neločljivo celoto, inovativne rešitve so bile vedno del procesa razvoja novega izdelka. Zavračal je oblikovanje v smislu dajanja izdelkom zgolj estetske oblike. Zagovarjal je trditev, da je oblikovanje brez inventivnega iskanja oblikovalčeva igra s formami, in menil, da si oblikovalca, ki ni izumitelj, ne more zamisliti.

Bil je inovator in izumitelj na različnih področjih, predvsem na področju konstruiranja in racionalizacije v proizvodnji. Prijavil je 118 patentov in modelov. Zavedal se je, da do resnično novih – inovativnih rešitev lahko pridemo samo z interdisciplinarnim timskim delom, zato so pri projektih, ki jih je vodil, sodelovali strokovnjaki z različnih področij. Kot vodja je bil izredno demokratičen, odličen poslušalec in človek, ki je znal motivirati in prisluhniti vsaki ideji. Po drugi strani je znal navdušiti tim za ideje, za katere se je sam ogreval.

Niko Kralj je manj znan kot pedagog. Na univerzo je prišel, ko se je že afirmiral v industriji z vrsto domačih in tujih priznanj. Na fakulteti se je ob oblikovalskih nalogah srečeval z mejnimi področji razvojne službe, ki jo je vodil v okviru inštituta, in tako pridobljene izkušnje iz industrije uspešno prenašal na učence ter s tem vnesel industrijsko miselnost na pedagoško področje. Kralj je rad delal z mladino in užival v pedagoškem delu. Imel je dar za odkrivanje posameznikovih sposobnosti in jih znal spodbuditi.

Večkrat je poudarjal, da tisto, kar rad delaš, tudi dobro narediš, zato je imel pri izbiri teme nalog študentov odločilno besedo. Pri študentih je spodbujal kreativnost, željo po eksperimentiranju in vedoželjnost. Študentu ni podajal enciklopedičnega znanja, ampak ga je poskušal naučiti, da sam po­išče odgovore, da zna kritično ovrednotiti znane rešitve in se iz tega nekaj naučiti. Idejne skice ni nikoli kritiziral, ampak je tako dolgo postavljal vprašanja, da si sam opazil problem ali napako v lastni rešitvi. Študente je učil kritičnosti do lastnega in tujega dela ter zagovarjanja lastnih idej in mišljenja. Poudarjal je, da nadarjenost ni dovolj za uspeh, potrebni sta tudi zagnanost in pripravljenost za marljivo delo. Tudi sam je bil človek, pri katerem sta bili nadarjenost in delavnost združeni v eni osebi.

S smrtjo Nika Kralja smo izgubili velikega človeka in oblikovalca, a prek svojih izjemnih stvaritev in znanja, ki ga je prenesel na generacije študentov, bo ostal z nami še dolgo.