Piranski kodeks končno zunaj trezorja

Piran Pietro Coppo po dolgih letih na ogled ob strogih varnostnih ukrepih.

pet, 23.05.2014, 21:00

Dokaz, da je tudi nekdanji Izolan in znameniti kartograf Pietro Coppo po svoje odkrival Ameriko ter številne druge dežele, je najdragocenejši del kartografske dediščine v Sloveniji. Danes je bil piranski kodeks De summa totius orbis izjemoma v izvirniku na ogled v Pomorskem muzeju Sergej Mašera, jutri pa ga bodo predstavili kartografom na mednarodni konferenci v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Franco Juri
, direktor Pomorskega muzeja Piran, pravi, da je kodeks najdragocenejši predmet njihovega muzeja, dragocenejši kot znamenita Tartinijeva violina. Čeprav muzeji po svetu hranijo še nekaj njegovih kodeksov, je piranski edinstven, je pojasnila muzejska svetnica Nadja Terčon.

Kodeks v pariški narodni knjižnici vsebuje samo tekst, v bolonjskem so risbe, piranski pa edini ima 15 tiskanih in barvanih zemljevidov z lesorezi. Je neprecenljive vrednosti, zato ga hranijo v bančnem sefu pod posebnimi pogoji. Ko so ga včeraj razstavili za kratek čas, so veljali posebni ukrepi, varoval ga je varnostnik.

»Ves čas imamo razstavljen faksimile Coppovega kodeksa iz leta 1986, za predstavitev originala smo se odločili, ker že malo več kot mesec dni pri nas gostuje razstava del znamenitega turškega kartografa Pirija Reisa in ker so nas opozorili, da bi bila kartografa lahko povezana. Glede na to, da je bil Reis v Istri in da je tudi Coppo veliko potoval po Sredozemlju, da sta bila sodobnika in v službi obeh velesil iz tedanjega Sredozemlja, je precejšnja verjetnost, da sta na kakšen način komunicirala ali se celo srečala. Domnevam, da sta imela stike in da sta vedela drug za drugega, saj tako velikih kartografov ni bilo veliko. Zato je po svoje pomenljivo, da sta se »srečala« z razstavo tudi v našem muzeju,« je poudaril Juri.

Pietro Coppo se je rodil v Benetkah, njegov učitelj je bil humanist in tedaj največji poznavalčec beneške zgodovine Marcantonio Sabellico. Veliko je potoval po Sredozemlju, plul po reki Pad, pri 60-tih je preveslal in objadral v dveh mesecih Istro in jo zelo natančno upodobil, šest let je preživel na Kreti ...

Leta 1499 ga je omrežila Izolanka Colotta di Ugo in potem do smrti (1556 živel v Izoli, kjer je bil notar in nadvse ugleden meščan, saj je mesto večkrat predstavljal pri beneškem dožu. Istro je narisal z vsemi čermi, plitvinami, rti in otoki in poimenoval vrsto istrskih krajev. V piranskem atlasu je le 30 let po prvem odkritju Amerike vrisal eno prvih predstav nove celine.

Ta je bila tedaj še strogo varovana vojaška skrivnost in celo prvi osvajalci ozemelj niso vedeli veliko o njej. Coppo si je dopisoval s portugalskimi geografi in veliko študiral geografijo. Bil je med prvimi, ki je dokazoval, da je Timav le nadaljevanje ponikjene reke Reke.

De summa totius orbis in Portolano sta v enoten knjižni blok vezana rokopisa, pisana v latinščini, k obema je privezanih še 15 koloriranih tsiknih kart. Enoten knjižni blok je bil verjetno vezan z mehko pergamentno vezavo, od katere sta danes po dveh restavriranjih ohranjena le pergamentna preveleka in kapitalski del.

Tekstovni del je težko berljiv, ker je na mnogih delih poškodovan, saj je železotaninsko črnilo na mnogih delih prežrlo papir, je povedala Nadja Terčon. Delo so enkrat restavrirali leta 1920 v Vatikanu, drugič pa leta 1983 v delavnici Državnega arhiva Slovenije. Obakrat je šlo za zahtevne posege, papir je namreč nanešen z dveh strani na tanke svilene mrežice.

Prijavi sovražni govor