Tiskane izdaje
Plečnikova odličja podeljuje Sklad arhitekta Jožeta Plečnika za dosežke na področju arhitekture, urbanizma ali notranje opreme, nastale v zadnjih petih letih doma in v tujini. Največja Plečnikova nagrada 2012 je letos pripadla Juriju Kobetu in Roku Žnidaršiču za uspešno realizacijo projekta Lutkovno gledališče v Mariboru.
Slavnostni govornik, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk, je prireditev in arhitekturo umestil v širši okvir. Arhitektura po njegovem daje dušo narodu. Ob tem je ugotovil, da v dvajsetih letih samostojne Slovenije ni bilo skrbi za to dušo, v tem času nismo dobili vidnih arhitekturnih objektov. Pozdravil je odstranitev Koloseja in dela Cukrarne.
Sicer minister opaža, da smo se s stausom quo sprijaznili tudi v arhitekturi, kjer pristajamo na prizidke oziroma arhitekturne plombe. Poudaril je, da »ravnotežje med drznostjo in previdnostjo, med razvojem novega in varovanjem starega, delo vseh, ki se ukvarjajo z oblikovanjem grajenega okolja, napravi zahtevno, zanimivo in še kako družbeno relevantno«. Država in drugi investitorji bi morali spodbuditi bolj drzne arhitekturne projekte. Kako? Varčevanje ne bo trajalo večno, je poudaril, saj je po njegovem temelj novega investicijskega cikla. Na koncu je se zavzel, da bi Plečnikovo Ljubljano uvrstili na seznam svetovne dediščine Unesca.
Žirija v sestavi Jernej Kraigher (predsednik), Ina Šuklje Erjavec, Jadranka Grmek, Andrej Hrausky in Matjaž Bolčina se je letos odločala med petintridesetimi predlogi, prispelimi na razpis za podelitev Plečnikovih odličij. V poročilu je opozorila predvsem na to, kako so ob številnih arhitekturnih rešitvah izoblikovali merilo ocenjevanja, ki je vselej subjektivno in obenem lahko priložnost odprtega dialoga o arhitekturi. Kakovost je po njihovem mogoče prepoznati s pomočjo primerjave sorodnih objektov.
»Žirija je imela težko nalogo, saj je morala primerjati dosežke, ki so po velikosti, investiciji, pomenu in zahtevnosti povsem neprimerljivi. Kako se opredeliti med operno hišo s komaj obvladljivo tehnologijo in majhno intimno kapelo v domu duhovnih vaj? Kako primerjati orjaški most v Beogradu, ki bo gotovo postal nov simbol srbske prestolnice [gre za skoraj kilometer dolg most v Beogradu, zgrajen po zamisli slovenskega inženirja in konstruktorja Viktorja Marklja in arhitekta Petra Gabrijelčiča], s kolesarsko potjo ob Bohinjskem jezeru? V pomoč je lahko le strategija, v kolikšni meri projekti zgledno rešujejo tipične probleme, s katerimi se sooča sodobna slovenska arhitektura«, so zapisali.
Natančneje, žirija se je odločila, da bo med prispelimi predlogi nagradila »dokončane objekte, ki so vzor in odgovor na vprašanja, s katerimi se kot kulturna družba srečujemo ob reševanju vsakdanjih potreb in oblikovanju urbanega, vaškega ali naravnega prostora ter arhitekture v njem«.
Lutke v samostanu
Glavna nagrajenca Jurij Kobe in Rok Žnidaršič sta žirijo prepričala z adaptacijo skoraj popolnoma propadle stavbe nekdanjega minoritskega samostana na robu srednjeveškega Maribora. »Njena obnova je del rekonstrukcije mestnega središča, njena vsebina pa kulturna obogatitev Lenta«, so med drugim zapisali v obrazložitvi. In še: »Gledališče je umeščeno v obnovljeni atrij z rekonstruiranimi baročnimi arkadami. Ta prostor je preveč dragocen, da bi ga v celoti žrtvovali lutkam. Zato sta avtorja zasnovala tribune, ki se s potrebno tehnologijo v ozadju lahko zložijo tako, da se celotna kompozicija zapelje proti odru in ga zapre. Tako se atrij z arkadami pokaže v vsem sijaju in je primeren tudi za druge vrste prireditev.« Žirijo je navdušilo, da je mogoče že odpisane objekte prenoviti in jih napolniti z novo vsebino, da je možno sožitje tradicije z modernim, ne da bi bil pri takšnem kompromisu kdo prikrajšan.
Medalje
Podelili so tudi štiri Plečnikove medalje. Rok Jereb in Blaž Budja sta jo prejela za uspešno realizacijo projekta Športna dvorana v Stopičah; Aleš Prinčič za uspešno realizacijo projekta Stanovanjska hiša Fabro v Vidmu; Sandra Banfi Škrbec, Miha Kajzelj, Iztok Kavčič in Iztok Lemajič za uspešno realizacijo projekta Krajinska arhitekturna ureditev veslaškega centra in ciljne regatne arene z novim sodniškim stolpom na Bledu; Ana Struna Bregar in Kristina Dešman pa za prispevek k splošni arhitekturni kulturi za akcijo Odprte hiše Slovenije. Študentsko Plečnikovo priznanje je prejela skupina študentov za objekt Šola za prihodnost v Južnoafriški republiki pod mentorstvom Aleša Vodopivca, Tadeja Glažarja, Josipa Konstantinoviča in Anje Planišček.
