Podeljene nagrade Mirka Šubica

Za življenjsko delo in prispevek k razvoju in uveljavitvi konservatorsko-restavratorske stroke jo je prejela Jana Šubic Prislan, posthumno pa so nagrado podelili Ivu Nemcu
Objavljeno
18. november 2013 16.37
J. Š. A.
J. Š. A.

 

Jana Šubic Prislan, konservatorska-restavratorska svetnica iz Goriškega muzeja v Novi Gorici, že od leta 1979 skrbi za konserviranje in restavriranje arheološke in umetnoobrtne keramike iz matičnega in mnogih drugih muzejev. Ves čas svojega delovanja si prizadeva za čim bolj kakovostno strokovno delo, prenos znanja tako na strokovno kot na laično javnost, za mentorstvo mlajšim kolegom, pripravo učnih ur in predavanj za šole, društva in zainteresirano javnost.

Rezultat njenega visoko strokovnega dela so številne strokovne objave, razstave ... Ves čas si prizadeva tudi za izboljšanje stanja na področju preventivne konservacije pri nas. Bila je med tistimi, ki so pomagali ustvariti razmere za nastanek nove publikacije, Priročnika za nego predmetov kulturne dediščine, ki je v sodelovanju s konservatorji in restavratorji z različnih področij izšel leta 2010.

Leta 2011 je Društvo restavratorjev Slovenije na njeno pobudo postalo polnopravni član Evropske konfederacije konservatorskih-restavratorskih društev (E.C.C.O.) Na generalni skupščini 2012 v Neaplju pa je bila izvoljena v njegovo predsedstvo.

Razvoj naravoslovja

Ivo Nemec je svoje aktivno delovno življenje posvetil kemiji in njeni uveljavitvi v konservatorsko-restavratorski stroki. Izhodišče za svojo življenjsko pot je dobil s študijem kemije na ljubljanski Univerzi v letih 1968-1973. Sprva je delal kot profesor fizikalne kemije na Srednji šoli za kemijo v Ljubljani, nato pa se je zaposlil v Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Republike Slovenije v Ljubljani, v enoti za restavriranje. V tej ustanovi, ki je medtem že spremenila ne samo svoje ime, temveč tudi organizacijski okvir, je delal 34 let. V Restavratorskem centru je bil zaposlen od njegove ustanovitve.

Ne glede na vse spremembe, ki jih je prinašal čas, se je Ivo Nemec nenehno posvečal razvoju naravoslovja v konservatorstvu-restavratorstvu, kemiji in fiziki sodobnih in zgodovinskih materialov. Na tem področju je bil pionir in ga je uveljavljal kljub občasnim nesoglasjem, saj je bilo uvajanje naravoslovnih raziskav v restavratorstvo novost, ki je v svetu umetnosti vzbujala pomisleke in celo odpor. Prav neomajno prepričanje v pravo pot in vztrajanje v delu sta pripeljala do vrhunskih rezultatov. Zametke tako imenovane 'mokre kemije' v kleti samostana uršulink je razvil do sodobnega, močnega in pravzaprav edinega sodobno opremljenega raziskovalnega laboratorija za področje kulturne dediščine v Sloveniji.