Prenova Narodne galerije: več prostora in več umetnin

 S širitvijo v prostore telovadnice bo galerijski dejavnosti namenjen celoten stavbni kompleks.

Objavljeno
16. oktober 2012 21.15
SLOVENIJA,LJUBLJANA,24.04.2008 ZA MNENJA ALI SP.NARODNA GALERIJA.FOTO LJUBO VUKELIČ/DELO/
Jožica Grgič, kultura
Jožica Grgič, kultura

Poslopje Narodne galerije v Ljubljani je v 116-letni zgodovini doživelo že nekaj prenov in v kratkem se bo začela še ena. Ko bo končana, bo imela­ galerija več prostora kot kdaj prej, saj bo prvič celotna zgradba­ namenjena izključno njeni dejavnosti.

Narodna galerija je namreč pridobila prostore, v katerih je bilo Športno društvo Narodni dom. Kot z vsako prenovo bodo tudi s to povezana še nekatera druga rekonstrukcijska dela. Galerija bo pridobila več razstavnih prostorov za stalne in specialne zbirke, večje depojske prostore in ustreznejše konservatorske in restavratorske razmere za plastiko, slikarstvo, papir, izobraževanje, animacije itd.

V prenovo, pri kateri sta sodelovala arhitekturna biroja Šabec Kalan Šabec in API, so vključili tudi zunanjo ureditev in tehnične izboljšave, med drugim protipotresno zaščito. Širitev je bila načrtovana in dogovorjena konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je galerijo vodila legendarna Anica Cevc, ki je bila na njenem čelu skoraj trideset let, končala pa se bo pod vodstvom Barbare Jaki.

Tam, kjer je bila do zdaj telovadnica, bo nova velika razstavna dvorana (pod zdajšnjo Veliko dvorano v prvem nadstropju). Nova dvorana bo povezana z vhodno stekleno avlo, v kateri je Robbov vodnjak. Poleg te nove velike razstavne dvorane bodo na istem nivoju še dodatni razstavni prostori, namenjeni specialnim razstavam.

Bogatitev zbirk

Širitev bo pomembna predvsem zato, ker bo več prostora za razširjeno stalno zbirko slovenske umetnosti; površina s stalno zbirko se bo povečala za tretjino. Tako bodo srednjeveški oddelek dopolnili z nekaj lesenimi kipi, snetimi freskami in kopijami fresk.

Zbirko 17. in 18. stoletja, to zdaj predstav­ljajo umetniki, ki so delovali v osrednji Sloveniji, bodo dopolnili z deli štajerskih, primorskih in koroških avtorjev ter tako pokrili celotno Slovenijo in zamejstvo. Dopolnjena bo tudi baročna plastika, med drugim z rezljanimi oltarji in kamnito plastiko ter plastiko večjih formatov.

Devetnajsto stoletje bodo dopolnili s portreti, krajinami in tihožitji bidermajerske dobe ter razširili predstavitev obdobja realizma. Najbolj obiskani del zbirke, impresionizem, ki se iz današnjih treh sob že širi na obhod stopnišča, bodo še povečali in dopolnili z deli sodobnikov impresionistov. Razširitev omogoča pridobivanje umetnin v nacionalno zbirko. V zadnjih desetih letih so v inventarne knjige vpisali 6166 na novo pridobljenih umetnin.

Občasno bodo poleg dosedanjih treh lokacij (razstavišče, vhodna avla in Galerija Narodni dom) v razstavni prostor spremenili tudi kletni del, tako imenovano kripto,­ kjer bodo razstavljali dela na papirju (risbe, grafike, fotografije) ter prirejali sprejeme za manjše skupine in koncerte.

Na zunanjščini malo sprememb

Ker so meščani navadno občutljivi na spreminjanje zunanjščine, je treba poudariti, da bo ohranjena zdajšnja ureditev ob Cankarjevi cesti, ki je zasnovana kot trg, ohranjen bo tudi osrednji vhod. Ploščad na trgu bo še naprej tlakovana, a bodo tlake obnovili, ostali bosta tudi ploskvi s trato, zamenjali pa bodo luči in klopi.

Razmišljajo tudi o zasaditvi drevoreda pred galerijo ob Cankarjevi. Na novo bodo zasadili zeleni pas ob objektu na Prešernovi cesti, na obnovljeni zidek pa postavili kovano ograjo, ki je nekoč tu že bila. Ostali bodo tudi dostopi in dovozi do vseh treh objektov Narodne galerije.

Gabaritov ne bodo spreminjali, zamenjali bodo strešno kritino. Kovinske okrasne predmete bodo obnovili, odstranili dimnike, ki niso v uporabi. Fasada bo deloma spremenjena le ob Prešernovi. Prenova bo stala 13,8 milijona evrov, 85 odstotkov stroškov bo plačanih iz namenskih nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstotkov pa iz državnega proračuna.

Najprej krepitev telesa in duha

Razpis za graditev poslopja, v katerem domuje Narodna galerija, je leta 1893 objavilo Društvo Narodni dom za krepitev telesa in duha. Po marčni revoluciji leta 1848 so vzcvetela narodna gibanja po Avstro-Ogrski in tudi Slovenci so si želeli prostor, v katerem bi se krepila narodna samozavest.

Izmed sedemnajstih so izbrali projekt češkega arhitekta Františka Edmunda Škabrouta. Palača Narodnega doma se je s prispevki vseh slovanskih narodov začela že leto po razpisu in čeprav je poslopje med gradnjo poškodoval potres leta 1895, je bila gradnja končana po vsega dveh letih in pol.

Narodni dom je bila prva javna stavba v Ljubljani z električno razsvetljavo. V njem so bili poleg telovadnice še čitalnica in prostori za društva in druženja. Zametki Narodne galerije segajo v leto 1918, ko je bilo ustanovljeno isto­imensko društvo, katerega člani so zbirali dela s slovenskega ozemlja. Narodna galerija je v palači dobila prostore leta 1926, postopno se je širila in od prvotnih naseljencev je v njej ostalo le telovadno društvo Sokol, ki se je pozneje preimenovalo v Partizan in zatem v Narodni dom.

Tretja velika prenova

Narodna galerija je postala nacionalna ustanova leto po koncu druge svetovne vojne. Med številnimi prenovami sta bili dve večji. Prva, ko so leta 1993 po načrtih Edvarda Ravnikarja na mestu nekdanjega Kluba poslancev na Puharjevi prizidali dodaten prostor, kjer je med drugim evropska zbirka. In druga prenova leta 2008, ko so po načrtih biroja Sadar Vuga postavili stekleni prizidek ob Prešernovi, ki je osrednja vhodna dvorana v stavbni kompleks. Zdajšnja prenova bo tretja velika.