Tiskane izdaje
Že nekaj časa je minilo, odkar smo na nacionalnem svetu za kulturo slišali besede, da so zaposlitve za nedoločen čas prekletstvo slovenske kulture. Izrekel jih je eden od najstarejših kulturnih menedžerjev. Ali tako meni tudi skupina, ki pripravlja prenovo krovnega zakona v kulturi?
Skupina za prenovo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Zujik) pod vodstvom Simona Karduma in ekipa Ministrstva za kulturo pospešeno pripravljata besedilo novega zakona.
»Podprli smo dosedanja prizadevanja strokovnih skupin, med njimi tudi skupine Smrekar, Rotovnik, Čopič ali krajše SRČ, in dosedanjih ministrov na temo novih zaposlitvenih modelov v kulturnem sektorju. Sledili smo predlogom iz javne razprave na temo posodobljenega trga dela,« je za Delo povedal Kardum.
Strokovne in medijske razprave o »reformi javnega sektorja« imajo najmanj petnajstletno zgodovino in kažejo veliko pomanjkljivosti. Nedodelane so zakonske rešitve, preskromno je obravnavana pretočnost kulturne delovne sile, slabo so upoštevane specifike javnega kulturnega sektorja, le delno so upoštevane avtonomije vodstev institucij pri kadrovskih odločitvah ... Kardum je posebej izpostavil »nepravičnost« sistema glede na (ne)stalnost zaposlitev, medgeneracijsko »solidarnost« in status (samo)zaposlenih.
In kakšna so dognanja članov o zaposlovanju v javnih (kulturnih) ustanovah?
Napovedujejo stimuliranje zaposlovanja za določen čas, uvedbo mandata direktorja za pet let (z večkratnimi možnostmi podaljšanja pogodbe), uvedbo večletnih projektov ter posebnih umetniških in strokovnih storitev, ki niso nujno vezane na togi javno-sektorski delovnopravni in plačni sistem. Osnutek zakona bo torej dopuščal več možnosti in hkrati upošteval razlike na posameznih področjih kulture.
Podrobneje bodo te rešitve našle svoj prostor v ustanovitvenih aktih posameznih institucij ter ključnih internih aktih (npr. sistemizacija, kadrovski načrt). Da bi bil predlog konsistenten, bo moral nadgraditi tudi rešitve za področje izvajalcev javnih kulturnih programov in samozaposlenih, je povedal Kardum in dodal, da naj bi več o tej vroči temi povedala javna razprava.
Katere so pomanjkljivosti veljavne zakonodaje?
Direktor Slovenske filharmonije (SF) Damjan Damjanovič je zadovoljen z veljavno zakonodajo, saj meni, da je »zavod nenehno pod žarometi strokovne javnosti in podvržen sprotni evalvaciji. V ustanovah si prizadevamo za najvišje standarde svojega delovanja«. Ne verjame, da bi pogodbe za določen čas vplivale na kakovostnejše delo v SF, če ne bodo hkrati upoštevani tudi številni dejavniki, ki bi to omogočili. Meni, da takšne pogodbe niso primerne za vse umetniške poklice, zato bi bilo treba pred sprejetjem takšne zakonodaje po zavodih temeljito preračunati, kaj so prednosti in pomanjkljivosti pogodb.
Ali bodo na ministrstvu upoštevali tudi rešitve iz gradiva treh strokovnjakov Smrekar-Rotovnik-Čopič (SRČ), ki so se zaposlovanja v javnih ustanovah lotili že pred novo projektno skupino? Na ministrstvu odgovarjajo, da »projektna skupina upošteva rešitve tako iz gradiva SRČ kot tudi iz preostalega delovega gradiva, ki je nastalo v javnih razpravah«.
Podpirajo pobude o rahljanju sistema zaposlenih umetnikov. Novi zakon predvideva več načinov zaposlovanja, kar bo »javnim zavodom omogočilo bolj dinamično strukturo zaposlenih v javnih zavodih in vplivalo na kakovost umetniške produkcije. Vzpostavljamo tudi določene spodbude, ki bodo pripomogle k povečanju deleža umetnikov, zaposlenih za določen čas oziroma pogodbeno za posamezne projekte.«
Zaposlovanje za nedoločen čas ni primerno
Direktor SNG Opera in balet Ljubljana Peter Sotošek Štular meni, da je sedanji sistem zaposlitev za nedoločen čas za javne zavode s področja kulture neprimeren. Pomeni razvojno zavoro in pomanjkanje možnosti za uveljavljanje novih oziroma drugih umetnikov. Po njegovem mnenju je najboljša možnost uravnoteženo razmerje med redno in pogodbeno oziroma projektno zaposlenimi umetniki.
Kako doseči prožnejša delovna razmerja? »Podlago za vsako tako ravnanje bi morala ponujati zakonodaja,« meni Sotošek in upa, da bo novi ZUJIK to ustrezno uredil. Že zdaj sicer obstajajo posamezne določbe, ki taka razmerja omogočajo. Vendar morajo zaposlitve za določen čas omogočati tudi višje plačilo in obratno, meni. »Sistem upokojevanja ni naklonjen vrhunskim umetnikom,« je še prepričan Sotošek.
»Razlike med polno pokojninsko dobo, ki je zdaj bolj ali manj vezana na starost 65 let in povprečno dobo vrhunstva umetnika, se samo še povečuje. Pri baletnih plesalcih znaša že več kot dvajset let. Menim, da si bodo v določenih poklicih umetniki v prihodnosti morali priznati, da bodo v svojem življenju prisiljeni opraviti dve poklicni karieri, drugi pa se sprijazniti z nižjimi dohodki v zatonu kariere.«
Ansambli so vse starejši
Igor Samobor, direktor ljubljanske Drame SNG, nam je povedal, da se sicer strinja z odlomkom Nacionalnega programa kulture, ki pravi, da mora biti reforma delovanja javnih zavodov v prid doseganju večje programske kakovosti in stroškovne učinkovitosti programov, vendar, pravi, zavedati se moramo, da brez sprememb delovnopravne zakonodaje ni mogoča uresničitev teh napovedi.
»Preprost izračun mi pove, da bodo v javnih zavodih in v celotnem javnem sektorju delovna mesta za nedoločen čas, brez sprememb delovne zakonodaje, zasedena vsaj še trideset let. Moti me, da je posebna skrb namenjena zgolj mobilnosti umetniškega kadra, niti besede pa ni o tem, da bi nove programe in načrte morala delati vsakič v celoti nova vodstvena ekipa v javnem zavodu.«
