Tiskane izdaje
V Moderni galeriji so podelili Plečnikova odličja za najboljše dosežke na področju arhitekture in arhitekturne teorije. Nagrade so priznanje tistemu, kar je resnična, ne samo uporabna vrednost arhitekture. Plečnikovo nagrado za stanovanjsko-poslovni kompleks Situla v Ljubljani je prejel biro Bevk Perović arhitekti.
Poslovno stanovanjski kompleks Situla je delo Matije Bevka, Vase Perovića in Andreja Ukmarja. Nastal je po predpisanih gabaritih in v strogi urbanistično omejitvi med Vilharjevo cesto in severno stranjo železniških tirov glavne mestne potniške postaje. V treh stanovanjskih stolpičih se v objektu nahaja 228 stanovanj. Prvo in del drugega nadstropja sta namenjena pisarnam, pod njimi bo v visokem pritličju urejen sodoben nakupovalni center. Projekt je bil narejen v letih 2007 - 2010, gradi pa se ga od leta 2010.
Kot je po podelitvi nagrade povedal arhitekt Matija Bevk, je bila najtežja pri projektu stroga zamejenost, določenost tako urbanizma kot tudi volumna stavb. »V okviru teh določenih stavbnih mas smo potem poskušali artikulirati različne programe pod enotno podobo, ki pa so dovolj fleksibilni, da nastanejo kakovostni ambienti. Brez omejitev je vse mogoče, kar tudi ni dobro. Najprej so omejitve lahko zelo frustrirajoče, nato pa ravno zaradi njih nastanejo ideje in rešitve.«
Situla
Kot so pojasnili na podelitvi nagrad sta bila za žirijo, ki je izbirala med 26 predlogi za nagrado (na razpis je prispelo skupaj 44 predlogov), ključna kriterija »inovativnost in doslednost pristopa«. V čem je inovativnost Situle? Stanovanja so od zunanjosti ločena z velikimi pomičnimi panoramskimi stenami in se odpirajo na teraso, ki poteka kontinuirano po celotnem obodu stolpov. Bivalni prostori se tako razširjajo v zunanjost, pomični perforirani kovinski paneli po zunanjem robu terase pa tvorijo enovit zunanji plašč objekta in hkrati stanovanje ščitijo pred pogledi, hrupom in soncem. S poljubnim premikanjem panelov po obodu terase postane fasada dinamična in spremenljiva. A tudi stanovalci lahko svoje bivanje sami spreminjajo tako prostorsko kot tudi svetlobno. Stena je tako postala sistem zaslonov, ki jih lahko stanovalci premikajo in si sami organizirajo različne poglede na zunanjost, kakor tudi vstop svetlobe v prostor.
Pri svoji arhitekturni rešitvi so v biroju Bevk Perović arhitekti uporabili le dva materiala, steklo in pločevino, oba stolpa z raznolikimi stanovanjskimi enotami pa imata zaradi premikajočih panelov inventivno oblikovano fasado, katere bakreno bronasta barva povzema urbani kontekst bližine tirov.
V obrazložitvi so zato v komisiji med drugim zapisali, da »se presežek v vsakodnevni stanovanjski praksi kaže tudi v tehnični dovršenosti projekta, panoramskih zasteklitvah in drsnih perforiranih kovinskih panelih.«
Bevk Perović arhitekti
Biro Bevk Perović arhitekti je nastal leta 1997 in ga vodita Matija Bevk in Vasa J. Perović. Najbolje bi njun avtorski pristop in specifičnost njune arhitekture opredelili z besedami, ki sta jih sama uporabila leta 2012 v predstavitvi v španski reviji El Croquis. Imenovala sta ga kondicionalizem. Gre torej za pogojenost arhitekture, za njeno zlitje s specifiko prostora, za dialog z njim.
Vedno izhajata iz konteksta, iz konkretne lokalne situacije, v katero se bo umestila stavba, ne iz neke ideje ali trenda. Nadaljujeta tako tradicijo slovenske arhitekture kot sta tudi sestavni del evropske produkcije. Sta med redkimi slovenskimi biroji, ki so vabljeni na mednarodne natečaje, na katerih tudi zmagujeta, njegove objekte pa trenutno gradijo v Avstriji, Belgiji in na Češkem.
Kakovost njune arhitekture je v detajlih. Ko sta naredila nizozemsko rezidenco v Mostecu, so arhitekti hodili na oglede okenskih detajlov, pravijo njuni kolegi, saj sta na novo definirala, kako naj zgleda okenski okvir. Pri arhitekturi gre namreč za odločitve o podrobnostih, recimo ali bo površina stekla poravnana s steno, ali umaknjena. Ti detajli lahko zelo spremenijo podobo arhitekture in pri novih pristopih je treba izumiti povsem nove tehnične rešitve. Njune novosti so zelo vplivale tudi na ostale arhitekte in vse te odlike se kažejo tudi pri nagrajeni Situli.
»Nam vsaka nagrada veliko pomeni,« pravi Matija Bevk. »Je priznanje, da naše delo nekaj pomeni oziroma vzpostavlja pomen v prostoru. Naloga arhitekta je, da v prostoru vzpostavi nove relacije, nove pomene. Predstavljajo vzpodbudo in konstruktivni dialog znotraj stroke ter pomen, ki ga imajo za družbo kot tako.«
