Škofjeloški pasijon razglašen za živo mojstrovino državnega pomena

Pasijonska velikonočna procesija v Škofji Loki sodi med najstarejše kontinuirano uprizarjane igre v Evropi.

Objavljeno
19. julij 2012 18.20
Slavko Pezdir, kultura
Slavko Pezdir, kultura

Vlada RS je sprejela odlok o razglasitvi Škofjeloškega pasijona za prvo »živo mojstrovino državnega pomena«. Pasijonska velikonočna procesija v Škofji Loki sodi med najstarejše kontinuirano uprizarjane igre v Evropi.

Po pisni predlogi, ohranjeni v kapucinskem samostanu (med letoma 1715 in 1727 jo je zapisal Lovrenc Marušič, pater Romuald), so jo izvajali v mestnem srednjeveškem jedru od leta 1713 do ukinitve v času jožefinskih reform. V 20. stoletju je bila oživljena leta 1936 in ponovno leta 1999, uprizorjena pa je bila še leta 2000 in 2009. To je najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki predstavlja enega največjih dosežkov slovenskega baročnega slovstva.

Predlog odloka je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v sodelovanju z občino Škofja Loka ter Slovenskim etnografskim muzejem, koordinatorjem varstva žive dediščine.