Jela Krečič, kultura
Kultura in umetnost sta pomemben del zunanje politike posameznih držav, ki jo te – kot smo že pisali – izvajajo prek veleposlaništev ali kulturnih inštitutov. Kako v tem pogledu deluje slovenska politika? S kakšnimi cilji, sredstvi in s katerimi projekti se predstavljamo in povezujemo?
Iz služb za odnose z javnostjo na ministrstvu za zunanje zadeve in ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so sporočili, da je osnovni cilj sofinanciranja kulturnih projektov prek predstavništev v tujini spodbujanje medkulturnega dialoga in izvajanje kulturnega sodelovanja v zunanjih odnosih. To uresničujejo s predstavitvijo odličnosti slovenskih dosežkov v kulturi ter s spodbujanjem bilateralnega in multilateralnega sodelovanja. »Pričakovani učinki so povečanje prepoznavnosti slovenske kulture v tujini, povečanje možnosti za vzpostavitev stikov in trajnejšega sodelovanja, zlasti med mladimi perspektivnimi umetniki,« so sporočili iz obeh služb za odnose z javnostjo.
Katere projekte bo država podprla v tujini, presodijo na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov s sodelovanjem diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini, ki sta ga leta 2011 sprejeli ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za kulturo.
Denar
Lani sta še samostojno ministrstvo za kulturo in ministrstvo za zunanje zadeve vzpostavila nov finančni mehanizem, tako imenovano kulturno žepnino, s katerim bi spodbudila pozitivne učinke podpore kulturni izmenjavi in predstavitvi v tujini. To so relativno majhna sredstva – 50.000 evrov prispeva vsako od ministrstev –, s katerimi sofinancirajo kulturne projekte v okviru diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini. Veleposlaništvo mora podati pobudo za realizacijo projekta na podlagi vabila ali pobude organizatorja v tujini, ki ga prejme slovenski izvajalec. Na vprašanje, ali nameravajo pod pritiskom varčevanja kulturno žepnino ukiniti, predstavniki ministrstva odgovarjajo, da je ta predvidena v proračunu za leto 2012, obenem pa rebalans proračuna še ni bil sprejet, zato lahko o usodi te žepnine le ugibamo.
Nekaj konkretnih
Lani sta ministrstvi s pomočjo kulturne žepnine v tujini pomagali izvesti 54 dogodkov. Med temi velja izpostaviti koncert zbora Perpetum Jazzile v Pragi, Berlinu in New Yorku. Na področju glasbe so podprli tudi koncerte violinistke Anje Bukovec v Pekingu, Žige Branka v Tel Avivu, Daliborja Miklavčiča v Københavnu, Nejca Lavrenčiča v Bruslju, Karmen Pečar in Marka Hartlaka v Pragi, Mance in Benjamina Izmajlova v Moskvi, Sabine Cvilak v Londonu, Tanje Ravljan v Londonu, Mojce Zlobko v Sarajevu, Denisa Novato v Kairu ter koncerte pevskega zbora Deorina v Stockholmu, tria Eroica v Kanadi in okteta Deseti brat v Vatikanu. Po svetu se je predstavilo nekaj gledaliških predstav, denimo umetniška skupina Kud Ljud je s predstavo Invazija gostovala na Švedskem, SNG Drama pa s predstavama Medejin krik v Moskvi in Ko sem bil mrtev v Sarajevu. Slovenski film je gostoval na Tednih evropskega filma v številnih državah po svetu. Od vizualnih umetnosti velja izpostaviti podporo razstavi Revisiting the 1st m2 Ištvana Išta Huzjana v Bruslju, razstavo Identiteta Slovenije – oblikovanje za državo v Canberri, Melbournu, Sydneyju, Sarajevu, Banjaluki, Barceloni, Helsinkih, Skopju, Talinu in Zagrebu.
Novo na Dunaju
Med pomembnejše pridobitve kulturne zunanje politike na obeh ministrstvih izpostavljajo lani septembra ustanovljen slovenski kulturno-informacijski center – SKICA na Dunaju. Gre za prvi center v tujini, ki skrbi za promocijo slovenske kulture in umetnosti ter povezovanje Slovencev na Dunaju in širše v Avstriji. Center je skupni projekt treh ministrstev: poleg omenjenih še ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kar to institucijo umešča med novosti v slovenski diplomaciji, saj deluje kot samostojna dislocirana enota slovenskega veleposlaništva v Avstriji. »S tem se Slovenija približuje modelom, ki jih za kulturne centre uporabljajo druge evropske države: Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Španija, Francija,« so sporočili predstavniki ministrstev. SKICA je namenjena promociji slovenske kulturne, umetniške in znanstvene produkcije ter spodbujanju sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi posamezniki ter institucijami na teh področjih. Med letošnje prioritete sodi promocija Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 in produkcij, nastalih v njenem okviru.
Ministrstvo za kulturo ima v Berlinu, Londonu in New Yorku v najemu po eno stanovanje, ki jih vzdržuje s pomočjo lokalnih veleposlaništev. V teh bivajo posamezniki, ki v slovenskem kulturnem prostoru delujejo na področju uprizoritvenih umetnosti, vizualnih umetnosti, arhitekture, oblikovanja, književnosti, glasbe, intermedijskih umetnosti in AV-kulture, esejistike, publicistike in kritike v medijih. Izbirajo jih na razpisih. V New Yorku stanovanje najemajo že od leta 1998, v Berlinu od leta 2004, v Londonu od oktobra 2008, na Dunaju pa bo bivanje zagotovljeno v okviru SKICE.
Tihe revolucije
Ministrstvo za kulturo sodeluje tudi pri večjih projektih predstavitve Slovenije v tujini, v katere je vključena tudi kultura. Eden ključnih je razstava slovenskega industrijskega oblikovanja Silent Revolutions: Contemporary Design in Slovenia, ki jo je pripravil Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), pri katerem je sodelovalo več pristojnih vladnih institucij, pa tudi nekateri predstavniki slovenskega gospodarstva.
Cilj razstave je na zahtevnih razvitih trgih povečati prepoznavnost Slovenije in slovenskega gospodarstva skozi industrijsko oblikovanje, tj. predvsem s tistimi iznajdbami ter inovacijami, zasnovanimi v spregi med oblikovanjem, tehnologijo in gospodarstvom, ki lahko Slovenijo umestijo med države s kreativno produkcijo konkurenčnih izdelkov in storitev, z visokotehnološko razvitimi podjetji, prepoznavnimi blagovnimi znamkami ter visoko stopnjo poslovnega ugleda. Razstava je potovala po izbranih državah s pomočjo veleposlaništev. Pot je pričela v okviru prireditev London Design Festival 2011 in Dutch Design Week 2011 v Eindhovnu, trenutno je na ogled v Milanu v okviru zgoraj omenjene predstavitve. K tovrstnim projektom sodi tudi sodelovanje pri slovenskih dneh v Milanu Občuti zeleno in pri pripravi kulturnega programa v Slovenski hiši ob olimpijskih igrah v Londonu.
Literarna mobilnost
Javna agencija za knjigo pri MzK zagotavlja tudi sredstva za poziv za mobilnost, kar z drugimi besedami pomeni, da z njimi omogoča predstavitve prevodov slovenske književnosti v tujini, sofinanciranje nastopov na različnih literarnih festivalih, kongresih in drugih mednarodnih literarnih prireditvah ter nastope posameznih umetnikov, ki so pomemben del mednarodne promocije in uveljavitve slovenske kulture.
Na Balkanu
Na balkanskem področju nekdanji MzK in MZZ izvajata nekaj pomembnih projektov. Tako je ministrstvo za zunanje zadeve na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje literarnega projekta na zahodnem Balkanu kot najboljši izbralo projekt Sarajevski zvezki, ki se je končal lani. »To je kulturna revija, nastala v posebnih družbenozgodovinskih, političnih in kulturnih razmerah regije po razpadu Jugoslavije: globoka stopnja medsebojnega nezaupanja, pretrgane komunikacijske vezi med regionalnimi središči, nacionalistična legitimacija ekskluzivizma in skoraj popoln razkroj dialoških standardov,« sporočajo z ministrstev. »Projekt je nastal iz hotenja posameznih književnikov in kritičnih intelektualcev, da bi oblikovali forum za kritični dialog med pisatelji iz različnih jezikovnih, etničnih in kulturnih okolij, osredotočen na regijo nekdanje Jugoslavije.«
Poleg tega je MzK na podlagi razpisa vzpostavilo informacijsko platformo za jugovzhodno Evropo, v okviru katere deluje stična točka za Balkan Incentive Fund for Culture, ki združuje podatke, vzpostavlja partnerstva ter zagotavlja pretok informacij o programih sofinanciranja na področju kulture v okviru drugih multilateralnih organizacij in povezav, aktivnih v jugovzhodni Evropi. Izvajalec tega projekta je Asociacija – društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.
V evropskih mrežah
Ministrstvo za kulturo uresničuje kulturno politiko tudi v okviru mreže EUNIC – združenja nacionalnih kulturnih centrov, katerega člani so predstavniki kulturnih centrov vseh držav članic EU. To je pomembno telo, ki se po eni strani vzpostavlja kot močen partner pri odpiranju, oblikovanju in reševanju aktualnih kulturnopolitičnih vprašanj, po drugi strani pa z razvejeno mrežo tako imenovanih grozdov nudi zelo priročno platformo za izpeljavo konkretnih kulturnih projektov v tujini. Veleposlaništva Slovenije se lahko namreč včlanijo v lokalne grozde, kar jim omogoča sodelovanje pri skupnih projektih te mreže.