Tiskane izdaje
Dva meseca pred pričetkom projekta Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 so vprašanja financ in predvsem usode infrastrukturnih projektov še vedno pereča. S temi dilemami se je včeraj seznanil nacionalni svet za kulturo, ki ga vodi Miran Zupanič, konkretnih odgovorov še ni.
Magični datum, ko naj bi končno izvedeli, kaj in kdaj se bo
v Mariboru gradilo, naj bi bil
8. november. Takrat naj bi se tudi pojasnilo, ali bo Maribor prodal svoje premoženje, s katerim bi iztržil dovolj denarja za polovično sofinanciranje naložb. Mariborski podžupan Janez Ujčič je dejal, da bi mesto za sofinanciranje izgradnje nove umetnostne galerije, mestne knjižnice (ta investicija bo najverjetneje končana šele leta 2013) in dokončanje obnove gradu oziroma Pokrajinskega muzeja potrebovalo 23 milijonov evrov, vse pa je odvisno od uspešnosti prodaje mestnega plinovoda. Ujčič je ob tem apeliral na vlado, naj vendarle razmisli o dodatnih sredstvih za EPK, s katerimi bi doslej največji kulturni projekt v slovenski zgodovini prišel do osrednjega prireditvenega objekta, ki bi ga pridobili z obnovo hale nekdanje tovarne TVT, za realizacijo tega cilja pa bi potrebovali okoli dva milijona evrov.
Sedemdeset milijonov evrov že porabljenih
Na ministrstvu za kulturo za dodatna sredstva nimajo posluha. Boštjan Žekš, ki opravlja funkcijo začasnega ministra, je potrdil prejem prošnje, ki jo še preučujejo, vendar se ob pomanjkanju denarja ukvarjajo še z zadržkom, da država ne more investirati
v zasebni objekt, prav tako ni jasno, kdo naj bi bil njegov nosilec. Žekš je poudaril, da je treba programske in investicijske načrte prilagoditi razpoložljivemu proračunu, ki je takšen, kot je, ker »več denarja enostavno ni na razpolago«.
Državni sekretar ministrstva Jožef Školč je dejal, da je država
z evropskimi sredstvi v Mariboru in partnerskih mestih že realizirala precej infrastrukturnih projektov, vsega porabljenega in rezerviranega denarja za naložbe v okviru EPK med leti 2008 in 2012 je kar sedemdeset milijonov evrov. Na ministrstvu so v to vsoto vtaknili vse naložbe v zadnjih petih letih na tem območju – od mariborskega lutkovnega gledališča, Pokrajinskega muzeja, Naskovega dvorca, novomeškega gledališča, slovenjgraške Wolfove hiše, ptujskega minoritskega samostana, Noordungovega središča v Vitanju, Velenja, Murske Sobote... in denar, ki naj bi ga šele porabili. Nekaterih največjih projektov ni bilo mogoče realizirati zaradi zamud pri pripravi dokumentacije, šele nedavno so na ministrstvu prejeli delno gradbeno dovoljenje za mariborsko mestno knjižnico. Sicer bodo na ministrstvu vztrajali, da morajo Maribor in partnerska mesta zagotoviti polovico sredstev za naložbe, prav tako je apeliral na organizatorje EPK, naj varčujejo z denarjem in pri izplačilu honorarjev ne odstopajo od višine zneskov, kar je v slovenski kulturni produkciji tudi sicer
v navadi.
Programski direktor EPK Mitja Čander je zagotovil, da premišljeno ravnajo z denarjem, prav tako imajo glede na nejasnosti in težave pri zagotavljanju ustreznih prizorišč za izvedbo programov priprav-ljene različne izvedbene variante, nekaterim projektom so se bili prisiljeni tudi odpovedati. Programski načrt obsega 412 prireditev in je zastavljen velikopotezno, kljub nekaterim velikim imenom s področja kulture so se namenoma izognili konceptu zvezdniških projektov, ki so sicer lahko atraktivni, vendar nimajo dolgoročnih učinkov, takšne so tudi evropske smernice pri pripravi EPK.
Kaj pa animacija?
Direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina je opozoril na izrazito finančno podhranjenost postavke za promocijo EPK doma in v tujini. V ta namen je predviden samo milijon evrov, kar je le del prvotno predvidenega zneska, ki je znašal skoraj osem milijonov. Rukavina meni, da s takšnim podcenjujočim odnosom do promocije – primerljivi avstrijski Gradec je denimo za te namene zagotovil petnajst milijonov evrov –, ki ni strošek, ampak naložba, organizatorji tvegajo upad občinstva, saj bi morali animirati publiko v radiju tristo kilometrov, torej vsaj v Sloveniji in sosednjih državah.
Sicer je nacionalni svet za kulturo podprl predstavljeni program, član sveta Miran Mohar je dejal, da bo projekt EPK zelo uspešen, če bo realiziranega le osemdeset odstotkov zastavljenega načrta; kar zadeva infrastrukturo, mora mesto pač sprejeti takšne naložbe
v nove kulturne institucije, ki so ne samo naložbeno vzdržne, temveč jih je Maribor sposoben dolgoročno financirati in servisirati in so navsezadnje primerne za obseg in število občinstva, ki ga ima mesto.
