Tiskane izdaje
predstavljanju kulturne dediščine v Sloveniji je konservatorka Alenka Železnik.
Za uspešno vodenje celovite obnove Mordaxove kapele v Novem mestu bo Steletovo priznanje prejela konservatorka mag. Marinka Dražumerič, konservator Miran Ježovnik pa za izdelavo izjemnih statičnih projektov nepremičnih spomenikov in registrirane dediščine s področja celotne Slovenije.
Steletovo priznanje prav tako prejme lastnik kulturnega spomenika Mirko Lavbič za izjemen pristop k prenovi Svetelškove domačije.
Nagrado in priznanja bodo podelili v ponedeljek, 8. aprila v Mestnem muzeju Ljubljana ob 12. uri. Pred tem bo v Spomeniškovarstvenem centru v Ljubljani ob 10. uri otvoritev razstave o letošnjih nagrajencih.
Alenka Železnik je leta 1978 diplomirala na oddelku za umetnostno zgodovino na Univerzi v Ljubljani pri prof. Nacetu Šumiju. Leta 1980 se je kot konservatorka zaposlila na Regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani. V isti službi je, ob vseh reorganizacijah, ostala do danes. Sodi v skupino vedno bolj redkih terenskih konservatork, ki dan za dnem posredujejo svoje poslanstvo ljudem. Z uporno marljivostjo in z nevsiljivo posredovanim znanjem ter z bogatimi izkušnjami varujejo kulturno dediščino. Ne gre za prepričevanje s papirji ali za nadrejeno zakonsko prisilo, gre za moč argumentov in za človeški zgled, so o njej zapisali kolegi v Slovenskem konservatorskem društvu.
Celovita prenova Mordaxove kapele je kakovostna sinteza oblike in vsebine z ohranjeno zgodovinsko tradicijo in identitetno kontinuiteto med zgodovinskim obdobjem, v katerem je nastala, ter vrednotami in potrebami današnje družbe. Marinki Dražumerič je s poznavanjem baročne zasnove, ohranitvijo spomina na Wolfa Ferdinanda Mordaxa in njegovo ženo Ano Rosino Gallenberg ter z usmerjanjem prenove v centralen liturgičen prostor uspelo obogatiti kultni in kulturni prostor Dolenjske, je med drugim zapisano v obrazložitvi. Dražumeričevi gre priznanje za uspešno vodenje celovite prenove, ki je vzor za obravnavo primerljivih spomenikov v širšem prostoru države in Evrope.
Ježovnik je oral ledino na področju statične sanacije stavbne dediščine: doslej je sodeloval pri obnovi več kot 320 objektov različnih kategorij, zvrsti in obdobij na območju celotne Slovenije. Nikoli se mu ni bilo težko povzpeti do najvišje točke zvonika, ali se po mnogokrat preperelih deskah prebiti do najbolj skritega kota podstrešja. Njegova osebna zavzetost, natančnost in odgovornost na eni strani, ter neprecenljivo znanje in strokovna občutljivost na drugi so vrline, ki ga izoblikovale v vrhunskega statika - konservatorja.
Obnova Svetelškove domačije, ki jo je v manjši meri sofinanciralo Ministrstvo za kulturo, večinsko pa podjetje Bitea d.o.o. in lastnik Mojmir Lavbič z družino, se je pričela leta 2001 s statično sanacijo, obnovo strehe, členjene fasade in stavbnega pohištva. V letu 2012 je bila zaključena obnova in ureditev notranjščine z opremo s preloma 19. v 20. stoletje. V petih prostorih so bile odkrite plasti starejših stenskih poslikav iz prve četrtine 20. stoletja, ki jih je zaradi njihove redkosti in ohranjenosti dal lastnik restavrirati z lastnimi sredstvi. Novo reprezentančno in kulturno - turistično funkcijo v pritličju dopolnjuje ureditev sodobnega stanovanja na podstrešju.
