Tiskane izdaje
Knjižnico Josipa Broza - Tita, eno od zbirk Muzeja zgodovine Jugoslavije, so v Srbiji razglasili za kulturno dobrino posebnega pomena in tako je zdaj dostopna raziskovalcem Tita in zgodovine Jugoslavije. V knjižnici je petnajst tisoč knjig in enajst tisoč drugih naslovov.
Knjižnica je nastala v obdobju od leta 1940 do 1980 z zbiranjem Titovih osebnih knjig in del, ki so mu jih podarili državniki in delegacije, v njej so tudi publikacije in časniki, med njimi Delo.
Knjige so tematsko zelo raznovrstne – zgodovinske, umetnostne, leposlovne, filozofske, religijske, politične, med njimi so tudi enciklopedije, slovarji, leksikoni, atlasi.
Status kulturne dobrine posebnega pomena je Titova knjižnica dobila zaradi svoje kulturne, znanstvene in zgodovinske vrednosti. Številne dragocene knjige in pomemben neknjižni fond tvorijo del ne le jugoslovanske, ampak svetovne dediščine.
Knjige s posvetilom
V knjižnici je 1747 knjig s posvetilom, med njimi so še posebej dragocene s posvetilom in podpisom svetovnih in domačih osebnosti, kot so Winston Churchill, Džavaharlal Nehru, Indira Gandi, Jaser Arafat, Milovan Đilas, Moša Pijade ... Dragocene so tudi knjige s spremnimi pismi, prilogami, pečati o lastništvu. Nekatere od njih imajo Titov podpis, pečat lastništva knjižnice J. B. Tita na Užiški 15 in knjižnice maršala J. B. Tita. Poseben del fonda tvorijo umetniško opremljene knjige v majhnih nakladah, med njimi so dela iranskega šaha Mohameda Reze Pahlavija, katerih platnice krasi pozlačen relief s šahovo podobo. Teh primerkov je bila deležna le peščica šefov držav.
V knjižnici so dela v jezikih vseh jugoslovanskih narodov. Številni so tudi naslovi v bolgarščini, ruščini, češčini, poljščini, angleščini, nemščini, francoščini, norveščini, perzijščini, arabščini ... Med starimi in redkimi izdajami so Ruski slovar iz leta 1789, Danica ilirska iz leta 1842 (urednik Ljudevit Gaj), Druga čitanka za srbske osnovne šole iz leta 1869, dela Voltaira iz let 1877–1885, Ustava Kraljevine Jugoslavije iz 1931.
V knjižnici je posebej veliko marksistične literature. Poleg prve izdaje Marxovega Kapitala iz leta 1867 so v njej celotna zbrana dela Marxa, Engelsa in Lenina. Zastopana je tudi politična literatura, od Edvarda Kardelja in Mihe Marinka do Veljka Vlahovića, Milentije Popovića, Svetozarja Vukmanovića in drugih. Pomembno mesto ima tudi vojaška literatura.
