Tiskane izdaje
V začetku leta 2002 v Delu beremo "Univerza v Ljubljani je zato 'projekt novogradnje treh akademij na skupni lokaciji, ki bi razrešil prostorske težave in prispeval k racionalizaciji dela in s sinergijskim učinkom omogočil novo kakovost izvajanja študijskih programov, uvrstila na vrh svojih investicijskih prioritet'. No, brez bojazni, ta prioriteta se je razvlekla v danes in se bo – glede na dosedanjo dinamiko – zanesljivo nadaljevala tudi v jutri.
Umetniške akademije se namreč še vedno stiskajo v starih prostorih, odgovorni pa še vedno sestankujejo. V torek sta odbora DZ za kulturo in izobraževanje na zahtevo Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) obravnavala položaj visokošolskega izobraževanja za umetniške poklice. Pristojni ministrstvi sta pozvala, da z Univerzo v Ljubljani, akademijami in NSK pripravita načrt o zagotavljanju prostorskih in materialnih pogojev za tovrstno izobraževanje ...
Predsednik NSK Miran Zupanič je povedal, da je svet od leta 2008 že petkrat obravnaval to problematiko in pripravil obsežno dokumentacijo. Ugotovili so, da ni bila uresničena nobena od pobud sveta, ki bi prispevala k izboljšanju, temveč nasprotno. Akademije še nimajo zadovoljivih načinov financiranja in pogojev za delovanje, kar vodi v stagnacijo in odmiranje umetniških vsebin, ki jih gojijo.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo se je strinjal, da so prostori akademij čez rob sprejemljivega in ne omogočajo razvoja področij. Zato sta z ministrom za kulturo Urošem Grilcem podpisala pismo o nameri o sodelovanju pri reševanju prostorske problematike akademij.
Glede na pismo bi za Akademijo za glasbo do konca leta 2015 pridobili prostore v Kazini, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo bi se preselila na Trubarjevo 3, poleg tega bi ji v bližini omogočili še produkcijske prostore (gledališke dvorane, vadnice, studie). Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje bi zagotovili začetek adaptacije stavbe na Erjavčevi 23 z dokupom manjkajočih zemljišč.
Po ministrovih besedah bi bila to le začasna in ne dolgoročna rešitev. Za slednjo bi bilo treba pripraviti revidiran načrt projekta na Roški, vreden 138 milijonov evrov, vendar tega na Univerzi v Ljubljani še niso storili. Prorektor za umetnost na ljubljanski univerzi Matej Zupan je povedal, da je rešitev v pismu o nameri za 100 milijonov evrov cenejša od investicije na Roški, poleg tega želijo z akademijami ostati v mestu.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Aleš Črnič pa je menil, da projekt na Roški ni zunaj mesta in da bi ga v nižjem znesku v neki meri vendarle lahko realizirali. Zato je obžaloval, da univerza še ni pripravila revizije, ker bi se danes lažje pogovarjali o rešitvah.
