Tiskane izdaje
Splošno prepričanje je, da Slovenija slabo črpa evropska sredstva, ki so ji kot članici EU na voljo. A vsaj za področje kulture to ne velja.
Veliko zmede in napačnih predstav se poraja zato, ker v Evropski uniji obstajajo različni finančni mehanizmi. Strukturni in kohezijski skladi so na primer namenjeni članicam EU, imajo predviden proračun (za Slovenijo nekaj več kot 3 milijarde evrov za obdobje 2014–2020), denar pa je možno pridobiti zgolj za konkretne projekte, ki ustrezajo ciljem teh skladov.
Program Ustvarjalna Evropa (2014–2020), naslednik programov Kultura in MEDIA, kjer je prav tako na razpolago evropski denar, pa deluje drugače. Višina sredstev, ki jih lahko dobi posamezna država, ni vnaprej določena. O tem, kdo in koliko sredstev EU bo prejel, odloča kakovost prijavljenih projektov, o katerih presojajo mednarodni strokovnjaki za različna umetniška področja.
Prav v sklopu teh dveh skladov je Slovenija uspešna. Sodi namreč med države, iz katerih je med letoma 2007 in 2013 prispelo veliko število vlog, več kot dve sto, njihova uspešnost pa je bila visoka (40-odstotna), kar Slovenijo – po analizi poljske kulturne stične točke – umešča na peto mesto med 38 državami članicami programa Kultura.
