V Brežicah domnevno živelo 20 keltskih družin

Brežice – V tem tednu bodo arheologi na lokaciji bodočega brežiškega doma starostnikov končali jeseni začeto preučevanje keltskega pokopališča iz tretjega in drugega stoletja pred našim štetjem. »Odkrili smo 30 novih grobov,« je povedala vodja izkopavanja Alenka Jovanović iz podjetja Arhos: »Lokacijo nekdanjega sejmišča smo arheologi raziskovali že v letih 1982 in 1997 ter do zdaj popisali 104 grobove. Predvidevamo, da je na tem območju živelo približno 20 keltskih družin.«

Arheologi kljub tretjem izkopavanju na nekoč poplavnem območju Save ne vedo, ne kako veliko je 2300 let staro pokopališče ne kje je ležala keltska naselbina. Razlog je v pomanjkanju finančnih sredstev. Država za to nima posluha, privatni investitorji pa financirajo izkopavanje samo na območjih namenjenih novogradnjam.

»S parcialnimi raziskavami si ne moremo ustvariti popolne slike,« je povedala Alenka Jovanović, ki predvideva, da se pokopališče ob popisanih grobovih razteza tako proti vzhodu, kot proti zahodu: »Najprej smo mislili, da naselbina stoji na hribčku, kjer je danes mladinski center. Toda glede na raziskave v Savinjski dolini in v Prekmurju obstaja utemeljena možnost, da so Kelti živeli v nižinskem delu bližje Savi.«

Kako pomembna je bila brežiška naselbina Keltov, Jovanovićeva težko ocenjuje: »Za območje Slovenije ne obstaja absolutno nobena demografska študija o Keltih. Naselbina v Brežicah je bila verjetno manjša. Nagibamo se k temu, da so se prebivalci verjetno ukvarjali z nadzorovanjem prometa in trgovine po Savi ter s poljedelstvom.« Po besedah Jovanovićeve je zbirka keltskega orožja ena najbogatejših v tem delu Evrope: »Ob preteklih raziskavah na tem območju smo odkrili keltski bojevniški voz, edinega daleč naokoli. Tokrat smo našli pet izredno bogatih grobov bojevnikov s čudovitim kompletom orožja: meč, opasna veriga, sulice, britev, pincete... Ženski grobovi so bili bolj skromni. Vsebovali so nakit, bronaste sponke in keramične dodatke.«

Kelti so se v času obstoja naselbine v Brežicah razseljevali in ropali po Evropi. Zelo jih je mikalo bogastvo v stari Grčiji. »Občasno so bili poraženi in so se vračali v notranjost. Med temi premiki oziroma pohodi so se naselili tudi tukaj. Natančen vzrok selitev sicer ni znan, morda so bili eksistencialni, lahko za klimatske. Zaradi načina njihovega življenja so bili za preživetje bojevniki najbolj pomembni. Posledično so tudi njihovi grobovi bogati.«