Vitez, dama, zmaj in ugledna gosta iz tujine

V Narodnem muzeju Slovenije bosta predavala dr. Matthias Pfaffenbichler iz dunajske Dvorne zbirke orožja in dr. Alan Williams iz The Wallace Collection v Londonu.

pet, 27.09.2013, 15:00

Žabci se kdaj spremenijo v prince, a je možen tudi obratni postopek.

Ko si je Maksimilijan I. Habsburški (1459-1519), presvetli cesar svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti iz časov zenita habsburške evropske politike v dobi renesanse, nadel težak turnirski oklep za dvoboj s kopji, se je, denimo, spremenil v žabca.

Šlem njegovega nekdanjega oklepa namreč danes opisujejo tudi s pridevnikom žabji. Nosil je kljunast tip šlema z obliko žabjih ust in odprtino za oči, ki jo je moral tik pred trkom z nasprotnikom na turnirju zapreti, da nasprotnikovo kopje ne bi sunilo prav v tako odprtino.

Šport je bil nevaren tudi za kronane glave. Natanko na tak način - kopje je preko očesa prodrlo do njegovih možganov - jo je nekaj desetletij za Maksimilijanom zaradi turnirja smrtno skupil nasprotnik Habsburžanov, francoski kralj Henrik II. (1519-1559).

Maksimilijanov turnirski oklep je mogoče še do 27. oktobra občudovati na razstavi Vitez, dama in zmaj v novem objektu Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi, kjer je v družbi še enega iz cesarjeve tovrstne garderobne omare - bojnega oklepa po tedanji najnovejši modi, ki ga je izdelal mojster Lorenz Helmschmid -, oba pa imata stalen domicil v osrednjem dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju.

V tukajšnjem NMS imajo sicer v okviru razstave še nekaj želez v ognju. V prihodnjih dneh, denimo, pričakujejo ugledna gosta iz tujine.

V torek, 1. oktobra, bo imel v prostorih NMS na Metelkovi ob 15.30 predavanje direktor dunajske Dvorne zbirke orožja (Hofjagd- und Rüstkammer) dr. Matthias Pfaffenbichler, ki bo govoril o viteških turnirjih v dobi Habsburžanov od Maksimilijana I. do Ferdinanda II.

Kot je zapisal Tomaž Nabergoj iz NMS, so postali takrat turnirji skrbno organiziran in z vrsto pravil reguliran šport, ki se je iz oblike vojaškega urjenja razvil v javni spektakel, denimo ob vladarskih porokah in povitezitvah. Udeleženci, seveda predvsem iz visokega plemstva, so zato imeli ogromne stroške za opremo in sijajne kostume tako zase kot za svoje spremljevalce.

Hkrati pa so turnirji potrjevali kontinuiteto habsburške vladavine ter moč in vrline cesarja. Bili so javne manifestacije cesarske ideje in pomembno sredstvo političnega izražanja.

Dva dni zatem, 3. oktobra ob 17. uri, pa bo v NMS gostoval še dr. Alan Williams, sodelavec uglednega londonskega muzeja The Wallace Collection in eden vodilnih strokovnjakov na področju arheometalurgije v svetu. Govoril bo o tehnologiji izdelave srednjeveškega orožja in bojne opreme, tudi oklepov, in sicer na podlagi metalografskih analiz ter naravoslovnih raziskav.

Prav takšne analize skupaj z meritvami mikrotrdote in drugimi analitskimi metodami pomagajo pojasniti, kakšne postopke in materiale so uporabljali mojstri v srednjem veku. Povedo pa tudi marsikaj o poznejših posegih, konservatorsko-restavratorski obdelavi, navsezadnje lahko potrdijo ali ovržejo sume o pristnosti predmeta.

Razstavo Vitez, dama in zmaj, ki je v NMS na ogled že od lanskega decembra, bodo sicer še podaljšali - vse do 9. februarja 2014 -, a jo bosta najodličnejša oklepa na njej čez slab mesec zapustila. Prihodnje leto ju čaka še daljša, prekooceanska pot. Na ogled bosta v Clevelandu.

Prijavi sovražni govor