Za Kapiteljsko njivo država nima več denarja

Vodja izkopavanj Borut Križ ugotavlja, da se naša država ne zaveda pomena tega najdišča tako, kot se ga onstran luže

sob, 07.07.2012, 15:00

Novo mesto - Pri arheoloških izkopavanjih na Kapiteljski njivi je nekaj dni sodelovala Adrienne Frie iz ZDA, ki pravi, da si svojega doktorata ne predstavlja brez tega dela. Vodja izkopavanj Borut Križ ugotavlja, da se naša država ne zaveda pomena tega najdišča tako, kot se ga onstran luže.

Dolenjski muzej opravlja zaščitna izkopavanja na največjem in enem najpomembnejših arheoloških najdišč v srednji Evropi neprekinjeno že skoraj tri desetletja. Vsako leto odkrijejo najmanj eno izjemno najdbo, običajno jih je več. O njihovi pomembnosti govori podatek, da jih brezplačno restavrirajo v znamenitih delavnicah Rimsko-nemškega centralnega muzeja v Mainzu, kjer so po temeljiti analizi novomeškega gradiva že pred desetimi leti novomeške muzealce opozorili, da čez 20 let ne bo več kaj vzeti iz zemlje. Najdbe si je mogoče ogledati na stalni muzejski arheološki razstavi in letos na osrednji razstavi muzeja v okviru Evropske prestolnice kulture Situlska umetnost Novega mesta.

»Že večkrat sem opozoril, da je gradivo zaradi kisle zemlje in uporabe gnojil in škropiv pri kmetijski obdelavi v slabem stanju in zelo ogroženo. Še posebno so uničeni kovinski predmeti in železni detektor kovin jih ne zaznava. Kmalu ne bomo imeli več kaj reševati,« je povedal dolgoletni vodja izkopavanj in avtor arheoloških razstav ter knjig o evropsko pomembni novomeški arheologiji Borut Križ.

Zaradi hitrega propadanja dragocene arheološke dediščine so se v Dolenjskem muzeju odločili, da izkopavanj kljub ustavitvi državnega financiranja ne prekinejo, ampak jih izpeljejo vsaj v četrtinskem obsegu. »To je nekorektno do takega najdišča, kot je Kapiteljska njiva, kjer gre za zavarovalna izkopavanja in kjer so rezultati vsako leto zelo pomembni,« je povedal direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj in dodal, da so izpadli iz načrta aktivnosti ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter ostali brez državnega denarja. Še toliko bolj ogorčen je, ker je država lahko zagotovila 120.000 evrov za izkopavanja na enem od najdišč v Beli krajini za potrebe gradnje zasebne hiše, kar je trikrat več, kot so v preteklosti dobili za Kapiteljsko njivo: od države od 40.000 do 45.000 evrov na leto, od  občine od 6000 do 7000 evrov, muzej pa je prispeval 3000 evrov. To je zadostovalo za štiri mesece dela na terenu in druge stroške z izkopavanji. Letos bodo sami zagotovili več denarja, da bodo skupaj z denarjem občine lahko opravili vsaj en mesec dela.

V prvem tednu izkopavanj so »odprli« okoli 160 kvadratnih metrov, na katerih so odkrili več grobov iz začetka starejše železne dobe, iz katere še nimajo veliko gradiva, zato je najdba edinstvene okrašene keramične posode z bronastimi žebljički iz 7. stoletja pred našim štetjem zelo dragocena. Našli so tudi nekaj žarnih grobov iz pozne bronaste dobe z obiljem lončenih žar, presenetile pa so jih kamnite plošče, pod katerimi še ne vedo, kaj je, kot tudi ne, kaj predstavlja desetmetrski kamniti zid, na katerega so na tem najdišču tudi naleteli prvič.

Prijavi sovražni govor