Tiskane izdaje
Oba zavoda imata z ministrstvom sklenjeno programsko pogodbo o sofinanciranju za obdobje 2010-2013. Po odločbi o letošnjem sofinanciranju bi Maska morala od MIZKŠ dobiti skoraj 141.000 evrov subvencije, dobila pa je je manj kot polovico. MIZKŠ ji tako dolguje skoraj 75.000 evrov. Podobno je z Aksiomo. Ta bi morala od MIZKŠ letos dobiti okoli 90.000 evrov subvencije, a ji to dolguje več kot 33.000 evrov.
Zavoda v nemilosti?
Poleg tega direktorja Maske Janeza Janšo v odnosu MIZKŠ do njih motita še dve stvari. Prva je popolna neodzivnost na prošnje, naj jim pojasnijo, zakaj ne izpolnjujejo pogodbenih obveznosti. Ministru Žigi Turku so 17. septembra poslali pismo, vendar niso dobili odgovora, večkrat so tudi poklicali strokovne sodelavce na MIZKŠ, a so jim ti dajali nejasna pojasnila, največkrat v smislu, da na papirjih manjka le še en podpis, da so oni zadevo poslali naprej, ali da ne vedo, zakaj se je zadeva ustavila na višjih inštancah ministrstva.
Druga stvar, ki moti Janeza Janšo, je očitno različno obravnavanje zavodov Maska in Aksioma v primerjavi z ostalimi nevladnimi organizacijami in zavodi s področja kulture. Po njemu dostopnih informacijah so bila namreč vsem, ki imajo štiriletne programske pogodbe za obdobje 2010-2013, sredstva nakazana tako, kot je bilo določeno v pogodbah, razen njim. Zato se sprašuje, ali je problem morebiti v tem, da se direktorja Aksiome in Maske imenujeta Janez Janša.
Taka kaznovalna politika ministrstva bi bila nepravična, saj imata oba zavoda zelo bogat prireditveni in založniški program, v katerem ne nastopajo samo Janezi Janše, temveč tudi številni umetniki iz domovine in tujine. Maska bo denimo do konca leta izdala šest knjig in izpeljala tri umetniške projekte ter več delavnic in predavanj, avtor nobene od njih pa ni Janez Janša. Enako je z Aksiomo, ki pripravi po eno razstavo na tri tedne, njihovi avtorji pa še zdaleč niso samo Janezi Janše.
Usoda programov
In kaj se bo zgodilo s programom obeh zavodov zdaj, ko ni denarja? Ena stvar se je že - Samostojna razstava Vuka Ćosića in Žige Turka - razstava praznih sten. Sicer pa bodo v Aksiomi varčevali predvsem na račun programskih brošur, katalogov, delavnic in podobnih stvari, ki spremljajo projekte in razstave.
Tudi pri Maski bodo varčevali podobno. Problem bo nastal tudi zato, ker imata oba zavoda pogodbene obveznosti z drugimi pravnimi subjekti, denimo z Mestno občino Ljubljana, za katere zdaj ne vedo, kako jih bodo uresničili. Spora z ministrstvom sicer nočejo zaostrovati, vendar jih je situacija prisilila, da so se obrnili tudi po pravno pomoč.
Direktorju Maske Janezu Janši se zdi ključno vprašanje, ali je Slovenija država vseh državljanov ali zasebno podjetje, ki si ga je nekdo prilastil in zdaj z njim počne, kar se mu zljubi. Kako zadeve funkcionirajo, je ponazoril s svojo prošnjo za podaljšanje statusa samostojnega ustvarjalca na področju kulture s prispevki za socialno in pokojninsko zavarovanje s strani države.
Prošnjo je oddal 25. aprila letos, odločbo pa dobil šele včeraj. Na njej je datum 26. julij. Postavlja se mu vprašanje, zakaj so ravno njegovo prošnjo reševali tako dolgo, medtem ko so na prošnje drugih prosilcev odgovorili veliko prej.
Delo je na vprašanje, zakaj Maski in Aksiomi niso nakazali denarja, od MIZKŠ dobilo tale odgovor: »Ker se letos na področju kulture soočamo s težko finančno situacijo in v določenih časovnih obdobjih tudi nelikvidnostjo področja kulture na ministrstvu za izobraževanje, znanost kulturo in šport, je v nekaterih primerih prihajalo do zamud pri izplačevanju pogodbenih obveznosti, kar seveda ne pomeni, da pogodbene obveznosti ne bodo izpolnjene. Zavračamo vsakršno namigovanje na različno obravnavo posameznih nevladnih organizacij.«
