Ženska na kulturni prestol?

Novi direktor CD: Postopek izbire je sicer šele na začetku, a mi že ugibamo, kdo bi utegnil (utegnila) stopiti v čevlje Mitje Rotovnika.

Objavljeno
19. marec 2014 19.09
Slovenija, Ljubljana, 12.Marec2010, Peter Tomaž Dobrila na novinarski konferenci ministrstva za kulturo. Foto: Igor Zaplatil/DELO
 Tina Lešničar, Valentina Plahuta Simčič, kultura
Tina Lešničar, Valentina Plahuta Simčič, kultura

Do oktobra aktualni generalni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik pravi, da ne ve, kdo vse se je prijavil na razpis za njegovega naslednika, ve le za tiste, ki so svojo kandidaturo javno razglasili v medijih. Nekateri so se sicer oglasili pri njem, drugi so mu zagotovili, da jih funkcija ne zanima ...

Rotovnik se o kandidatih ne bi rad opredeljeval, če pa ga bo ministrstvo za kulturo prosilo za mnenje, ga bo povedal.

Na vprašanje, kakšna znanja in sposobnosti mora imeti generalni direktor Cankarjevega doma, Mitja Rotovnik nima preprostega odgovora. Vse je namreč odvisno od tega, ali bo bodoči direktor ohranil takšno organizacijsko strukturo, kot so jo imeli zadnjih 20 let, ali pa jo bodo spremenili.

Sam se je namreč po slabi izkušnji z Markom Crnkovičem odločil, da ne bo imel samo enega umetniškega vodje, temveč šest, vsakega za eno umetniško področje. »Ta model je dvajset let odlično funkcioniral, jasno so bile razmejene pristojnosti, odnosi, dolžnosti, obseg avtonomije itd. Tako ni znotraj Cankarjevega doma nikoli prihajalo do dinastičnih bojev, polemik, škandalov, odstopov, anonimk in podobnega. Zagotovo pa mora biti generalni direktor CD široko umetniško razgledan in mora poznati kulturni menedžment,« pravi Rotovnik.

Najmočnejša peterica med enajsterico

Uršula Cetinski
: Najšibkejši je programski člen

Lani jeseni je bila sicer skopa z izjavami o morebitni kandidaturi, se je kljub temu prijavila na razpis. Po nekaterih informacijah je najverjetnejša nova direktorica CD. »Zavod je organizacijsko zapleten, zato je moja prednost, da ga po dolgoletnem uspešnem vodenju njegovega gledališkega programa dobro poznam in ne potrebujem dolgotrajnega uvajanja. V CD je trenutno najšibkejši programski člen področje gledališča in sodobnega plesa, zato bodo tu moje mednarodne izkušnje v veliko korist.

Sicer pa je CD zavod z mednarodnim programom, za katerega bo pomemben tudi moj mednarodni ugled. Izziva se veselim, saj sem poleg gledališča doslej že programirala različne oblike umetnosti, od glasbene do likovne, dragocene mi bodo tudi izkušnje s pridobivanjem evropskih virov, pa bogate izkušnje pri slovenskih ali mednarodnih koprodukcijah z nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi, sem tudi (so)ustanoviteljica festivalov Mesto žensk, Lepota ekstrema, Gibanica, Bobri in Prelet, CD pa je tudi festivalsko prizorišče.

V Mladinskem gledališču sem dokazala, da lahko zavod iz poslovno šibkega preobrazim v stabilnega, kar je pomembna referenca na področju poslovanja in vodenja. Poleg tega sem edina Slovenka z magisterijem iz upravljanja v kulturi Univerze v Linzu.«

Mojca Menart: Izziv, ki sem mu kos

Menartova, ki je svojo profesionalno pot kot muzikologinja začela na RTV, je o svoji kandidaturi povedala: »Tisti v moji generaciji, ki v Ljubljani in Sloveniji delamo v kulturi, živimo z njo in uživamo v njej, smo s Cankarjevim domom zrasli in tudi jaz se z bogato programsko in, če hočete, poslovno in produkcijsko raznovrstnostjo, zasebno in profesionalno še od časov študija na filozofski fakulteti, pozneje kot novinarka in urednica pa na poslovodnih mestih, kot odgovorna urednica Glasbenih programov Radia Slovenija, direktorica Slovenske filharmonije, ki v Gallusovi dvorani že od ustanovitve izvaja največji del svojih koncertnih programov, abonmajev, koncertov za mladino, direktorica nacionalnih televizijskih programov RTV Slovenija, zadnja leta kot vodja ZKP RTV Slovenija srečujem od začetkov.

S Cankarjevim domom imam torej predvsem »uporabniške izkušnje«, vrsto let sem bila članica sveta in strokovnega sveta in se zavedam, kako se je pravzaprav svet, z njim pa tudi kulturni centri po svetu, spremenil. Zahteven umetniško-poslovni koncept dvoživke, ki je bil v CD vgrajen ob njegovem nastanku, zato tudi danes potrebuje prenovo.

Nikomur ne bo lahko stopiti v čevlje generalnega direktorja z verjetno najdaljšim stažem ne le pri nas, tudi v svetu, zaradi neposrednejših primerjav še posebej kakšnemu moškemu kolegu. Za kandidaturo sem se po vrsti vprašanj kolegov v kulturi odločila, ker mi predstavlja razmeroma logičen poklicni izziv, ki sem mu na podlagi dolgoletnih programskih, medijskih, poslovnih in mednarodnih izkušenj lahko kos.«

Gregor Pajić: Nadgraditi CD v poslovnem vidiku

Voditi največjo kulturno institucijo v glavnem mestu države in kreirati kulturnoumetniške vsebine je zanj velik izziv in nadgradnja vseh izkušenj, ki jih je pridobil na več kot dvajsetletni poslovni poti.

Poleg dela v gospodarstvu in financah je med letoma 2007 in 2013 uspešno vodil javni zavod Filmski studio Viba film Ljubljana in pri tem podrobno spoznaval nacionalni kulturni program ter vso problematiko financiranja in delovanja javnih zavodov. Prepričan je, da lahko delovanje Cankarjevega doma nadgradi predvsem iz poslovnega vidika, nekatere vrhunske kulturne in umetniške programe pa s sodelavci zadrži na visokem nivoju – v dobro obiskovalcev in širše javnosti.

Tanja Mlaker: Iz Amsterdama v Ljubljano

Informacije, da se je prijavila na razpis, ni hotela niti potrditi niti zavrniti. Ker ima trenutno odgovorno mesto v tujini, svojih odločitev ne bo objavljala v medijih, temveč jih bo najprej obelodanila v okolju, kjer trenutno deluje. V Nacionalni operni in baletni hiši v Amsterdamu dela kot poslovna vodja. A znano je, da se je lani prijavila že na razpis za ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana.

Mlakerjeva je otroška in mladostniška leta preživela v Grobelnem, študirala je v Ljubljani, pred petnajstimi leti pa se je ustalila na Nizozemskem. Prevaja iz nizozemskega, flamskega, nemškega in francoskega jezika. Prevedla je že več kot 30 različnih knjižnih naslovov. Pravi, da je kariero začela v gledališču v Belgiji kot dramaturginja, leta 1999 je postala programski vodja v gledališču, se usmerila v plesne vode, od leta 2006 pa je v nacionalni operni hiši v Amsterdamu.

Peter Tomaž Dobrila: Tisti, ki je Maribor spremenil v EPK

Bil je med soustanovitelji Mariborskega radia Študent, soustanovitelj Multimedijskega centra Kibla, direktor direktorata za umetnost na ministrstvu za kulturo, pomočnik programskega direktorja zavoda Maribor 2012 - EPK. Dobrila je po osnovnem poklicu računalničar in je začel kot asistent na FERI v Mariboru in je eden od avtorjev zmagovite kandidature Maribora za evropsko prestolnico kulture.

Za izjavo ni bil na voljo, saj jese trenutno v tujini.