Tiskane izdaje
»Zanesljivo lahko trdimo, da se nobena uprizoritev doslej ni niti na daleč približala ustvarjalni energiji te najnovejše produkcije,« je najnovejši ekranizaciji tragične junakinje iz sveta ruske aristokratske elite Ane Karenine polaskal Cameron Bailey, umetniški direktor filmskega festivala v kanadskem Torontu.
To je lep kompliment, saj so si v preteklosti filmske kostume najslavnejše ženske protagonistke kakega romana Leva Nikolajeviča Tolstoja (1828–1910), ki je v izvirniku v literarno vplivnem moskovskem Ruskem vestniku izhajal kar štiri sezone, od leta 1873 do leta 1877, nadele že mnoge igralke.
Tokratna britanska različica je že trinajsta v filmski obliki. Režiser Joe Wright se je je lotil tako, da je Tolstojevi romanizirani drami o ljubezni, strasti, družbenih normah 19. stoletja, kompromisih, samouresničitvi in prešuštvu ostal zvest, a hkrati tudi izviren.
Poglavitna stilistična domislica njegove Ane Karenine je, da se tragedija junakinje skoraj v celoti odvije znotraj enega prostora, namreč veličastnega starega gledališča.
Menjavo okolja nakazujejo le spreminjajoča se ozadja.
Film so ocenili kot delo, ki je gledališču vsekakor blizu. Kot v teatru se namreč gledalec med njegovim spremljanjem ves čas zaveda dejstva, da se vse dogaja v enem prostoru, kot dodajajo, pa Wright na teatraličnost opozarja tudi tako, da, denimo, gledalcu dovoli, da lahko opazuje zbor, medtem ko je ta zaposlen z menjavo scene.
