Tiskane izdaje
Letošnji program Kina Otok prinaša eklektično filmsko ponudbo, ki za razliko od prejšnjih let, predvsem zaradi manjšega proračuna festivala, ne prihaja iz eksotičnih dežel, ki so zapisane v festivalskem »statutu«. Program je s svetovalci sestavila Varja Močnik, s katero smo se sprehodili skozi glavne teme, ki odsevajo uporniški duh časa in se dotikajo politike priseljencev, delavskih pravic in človekovih svoboščin.
Prva je že pred nekaj dnevi na Kino Otok prispela Podmornica, nova sekcija v sodelovanju s Kinobalonom, namenjena otrokom in mladini, ki se bo prek šolskih projekcij spoznavala s filmsko umetnostjo, najmlajši pa bodo svoj prvi kino lahko doživeli ob sinhroniziranih risankah. Bolj dejavni najstniki se bodo v okviru delavnice Vesela kamera lahko preizkusili tudi v ustvarjanju filmov. Na temo filmske vzgoje, ki bi morala bolj opazno perforirati naš šolski kurikulum, bosta v času festivala tudi dve okrogli mizi.
Že uvertura v uradni del festivala bo zadonela v uporniškem duhu, ko se bo v torek, 4. junija, v pozdrav novonastali tematski poti Na svoji zemlji, ki vodi obiskovalce Baške grape po prizoriščih snemanja, odvrtel film Franceta Štiglica. Projekcijo bosta pospremila igralca Štefka Drolc in Aleksander Valič.
Zaresno odprtje festivala bo ogrnjeno v spomin na cinesta Silvana Furlana, ki je eden glavnih pobudnikov festivala v Izoli (po njem je poimenovana tudi sekcija Silvanov zaliv) in iniciator povezovanja festivala s Slovensko kinoteko. Pokojnega Furlana se bomo spomnili s projekcijo edinega filma z njegovim režijskim podpisom, Deklica s frnikulami (1997), ki je dokumentarno igrana pripoved o življenju slovenske zvezde nemega filma Ite Rine. Od kod Furlanu navdih za ta film, bo jasno po naslednji projekciji filma Erotikon (1929), avantgardne klasike nemega filma, ki je poslala med zvezde dekle iz Divače, Ido Kravanjo.
Glavni program se bo kot vsako leto odvijal v letnem kinu na Manziolijevem trgu pod »pokroviteljstvom« znanih botrov. V petek ob mraku se bo najprej zavrtel prvenec kanadskega režiserja Frédéricka Pelletierja Diego Star (2013) o ladijskem delavcu Traoréju in njegovem odločnem boju proti izkoriščanju delodajalcev. Naslednji večer bo prikazan film Dekle od nikoder (2012) samosvojega francoskega režiserja Jean-Clauda Brisseauja, ki na komičen način spregovori o samoti, smrti in tegobah življenja. Sledila bo projekcija pretresljivega švedskega dokumentarnega filma Ukradena revolucija (2013) iranske režiserke Nahid Persson Sarvestani, ki poskuša skozi intervjuje z iranskimi prijateljicami doumeti nepojmljivost okoliščin, pred katerimi je pobegnila iz Irana leta 1979.
V nedeljo bo festival sklenil velikan italijanskega filma Ermanno Olmi s filmom Vas iz kartona (2011) o duhovniku, ki v svojo cerkev, predvideno za rušenje, sprejme emigrante iz Afrike.
Signali realnosti
Sekcija Signali detektira pomembne teme v filmskih pokrajinah po svetu. Ruski dokumentarec Anton je tukaj (2012) skozi vpletenost režiserja Lyubova Arkusa prikaže življenje avtističnega fanta Antona; neposredni dokumentarist, borec za pravice ljudi in pesnik Sylvain George v filmu K Madridu – skeleča svetloba! (prizori iz razrednega boja in revolucije) (2012/2013) sistematično niza kroniko vstajniškega dogajanja v Madridu. Svoj drugi film Okruški (moja usta, moj upor, moje ime) že bolj pesniško prikazuje življenjske pogoje migrantov v Calaisu, pri čemer uporablja neuporabljene posnetke svojega filmskega eseja iz leta 2011.
Hrvaški režiser Damir Čučić je posnel igrani film Pismo očetu (2012) (in lani zmagal na puljskem festivalu), v katerem sin, omejen z mačističnim pogledom na svet, ki ne pozna nežnosti in pozornosti, očetu v kamero pove, kar je dolgo mlel v sebi, oče pa med ogledom sinovega videa burno odgovarja v TV-ekran.
Sklop zaokrožuje japonska nizkoproračunska hiperrealistična komična drama Šarmerji (2012), v kateri spoznamo delavce – in zapletene odnose med njimi –, ki sicer še imajo službo, a se nič kaj ne trudijo, da bi jo obdržali.
Ker festival od začetka držijo skupaj prijateljske vezi, so tudi letos prijatelji festivala pripeljali vsak svojega izbranca. Tako bo Neil Young predstavil dva filma mladega nizozemskega režiserja Martijna Marie Smitsa, Antwerpen (2009) in Pod težo oblakov (2012), oba povezana s težavnim preživljanjem mladih družin v moderni Evropi.
Helmut Groshup bo pripeljal film Košček raja Daniela Dlouhega, ki pripoveduje zgodbo okoli petsto Avstrijcev, ki so sredi 19. stoletja migrirali v perujsko džunglo, kjer še danes ohranjajo tirolsko kulturo. Nadnaravna srhljivka Razplet (2012), ki bo prikazana po izboru Maše Peče, je posvetilo ameriški neodvisni produkciji. Jan Cvitkovič pa je izbral video-zvočni performans Atos, ki bo v živo popestril dogajanje v filmski Izoli.
Filmski odpor
V posebni sekciji Odpor bo po izboru uglednega festivala v Oberhausnu prikazanih sedem kratkih dokumentarnih filmov, ki v formi in vsebini ponotranjajo duha uporništva. Med filmi iz različnih držav in obdobij bo prikazan tudi kratkometražec Karpa Godine Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk (1970). Po projekciji bosta o vztrajnosti filmskega upora spregovorila Karpo Godina in srbski režiser Želimir Žilnik, ki bo na festivalu predstavljal svoj film Ena ženska, eno stoletje, zanimiv portret zadnjega stoletja skozi pripovedovanje lucidne in živahne stoletnice, Istranke in večne partizanke Dragice Srzentić.
Uporniško sekcijo bo zaokrožil tematski filmski dvojček; ameriški film Nicolasa Windinga Refna Vozi! (2011), v katerem Ryan Gosling trži svoje vozniške spretnosti kot voznik bančnih roparjev. V brezglavo divjanje bo gledalce pred njim vpeljal kultni kratki film Clauda Leloucha Bil je zmenek (1976) – »eden najbolj vizualno osupljivih, kinetičnih filmov vseh časov«, posnet s kamero, pritrjeno na avtomobil, ki drvi 150 kilometrov na uro po nedeljskih pariških ulicah. Zaradi devetminutne, v enem kadru posnete norije, ki je med cinefili zbujala vprašanja o znamki avtomobila, identiteti voznika ..., je Lelouch končal v zaporu.
Posebna pozornost bo posvečena 35-milimetrskemu filmskemu traku, ki izginja iz filmske produkcije in prikazovanja. Eden gorečih zagovornikov izginjajočega formata je Kanadčan John Price, ki bo v Izolo pripeljal nekaj svojih kratkih filmov. Sledil jim bo indijski eksperimentalni film Jaz sem mikro, posvečen izginjanju kulture neodvisnega filma v Indiji. Soavtorica slednjega Shai Heredia se bo po projekciji pridružila Priceu v pogovoru o kulturi in jeziku 35-milimetrskega filmskega traku.
Festival bo kot vsako leto popestril bogat spremljevalni program, s kotički za igralno ustvarjanje otrok, najstnikov in odraslih, ki se bodo v nočnih urah ob primerjanju filmskih vtisov kot ponavadi zbrali ob svetilniku.
