Deloskop napoveduje: Hanne Hukkelberg

Norveška glasbenica znova prihaja v Slovenijo, tokrat ob izidu četrtega avtorskega albuma Featherbrain. Ta je v znaku lahkotnega sprehajanja med popom in avantgardo.

Objavljeno
23. april 2012 12.12
Stanka Glogovič, Deloskop
Stanka Glogovič, Deloskop

Hanne Hukkelberg, diplomantka Nacionalne akademije za glasbo v Oslu, je v rojstnem Kongsbergu začela peti in igrati inštrumente že v zgodnjem otroštvu.

Kasneje je nastopala v različnih jazz rock in free jazz skupinah ter v metal zasedbi Funeral in si v raznovrstnih godbah pridobila širok nabor izkušenj, ki jih s pridom uporablja pri solističnem snovanju. Kot pevka in avtorica besedil v glasbi, ki je vseskozi zelo osebna, lahkotno preklaplja med žanri, spretno krmari med popom in avantgardo.

Prepoznavna je po energičnih nastopih v živo, glasbeni kritiki pa njen vsestranski, rahlo zasanjan vokalni izraz radi primerjajo z Nino Simone, Joni Mitchell, Björk in Stino ­Nordstam.

Mlada ustvarjalka se ponaša s štirimi avtorskim albumi, katerih rdeča nit je posebna in osebna zvočna pokrajina. Na prvencu Little Thing, na katerem v enoten zvok spaja prvine popa, jazza in elektronske glasbe, je z domiselno uporabo zvokov in izbranimi glasbili zaznamovala majhna vsakodnevna potovanja od doma do oselske glasbene akademije.

Drugi album, Rykestrasse 68, je posvetila polletnemu bivanju v Berlinu na ulici, ki je tudi naslov albuma. Na njem poleg strunskih glasbil, trobil, zvonca in theremina uporablja pasaže in ritme, sestavljene iz zvokov pisalnih strojev, kuhinjskih pripomočkov, mačke, ki prede, ali vrtenja kolesa.

Zanj je prejela nagrado 'spellemannsprisen', različico norveškega grammyja, za najboljši album leta 2006. Za to nagrado je bil nominiran tudi njen tretji album, Blood from a Stone iz leta 2009, s katerim je nadaljevala tematski niz osebnoizpovednih zvočnih pokrajin.

Na najnovejšem, Featherbrain (2012), ki je nastal med bivanjem v New Yorku, se je glasbeno izpovedala podobno kot na predhodnih. Zaznamujejo ga pristno neskladen in liričen zvok ter intimni in ekscentrični toni. Hukkelbergova pojasni, da se album »zdi kot manjkajoči člen. Da bi razumeli prejšnje, morate slišati Featherbrain, in obratno.«