Deloskop napoveduje: Ištvan Išt Huzjan

Galerija Škuc, Ljubljana. ­Odprtje razstave v četrtek, 24. 1., ob 20. uri (do 22. 2.).

Objavljeno
18. januar 2013 17.44
V. U., Deloskop
V. U., Deloskop

Ljubljansko Galerijo Škuc bodo zasedla­ dela Ištvana Išta Huzjana (1981), avtorja s slikarsko diplomo beneške Akademije lepih umetnosti, ki je lastno prakso razširil na niz drugih medijev­ – do mavčnih odlitkov vulkanskih kamnin ali najemanja ­izbranih kvadratnih metrov po Evropi.

Mavčni odlitki vulkanske kamnine, ki jo je prinesel s potovanja po Islandiji (tedaj so bili vulkanski izbruhi na tem otoku, ki so zaprašili nebo Evrope, sila pomembni), so bili – ob sicer praznih mizah – leta 2010 aktualni v ljubljanski Mali galeriji.

Akcijo dejanskega najemanja kvadratnih metrov javnih zemljišč ob geografski črti med Amsterdamom in Ljubljano je leto zatem predstavil v Galeriji Gregor Podnar, prav tako v Ljubljani.

Projekt, ki ga je naslovil Vračanje k prvemu m2, je zasnoval kot svojevrstno družbenopolitično študijo – na poti do cilja se je so­očal z nizom lastnikov ter zakonodaj –, na osebni ravni pa kot intimno obravnavanje momenta vračanja domov.

Huzjan namreč deluje v Ljubljani in Amsterdamu, kjer se je leta 2009 vključil v rezidenčni program za umetnike na Kraljevi akademiji. Tudi v galeriji Škuc so že v uvodu predstavitvenega zapisa ob razstavi Od tu do tu zapisali, da so projekti avtorja, ki je doslej prodrl na razstave, kot sta Grafični bienale in U3, ob tem med finaliste nagrade Henkla, nazadnje pa je lani novembra z avtorsko intervencijo na temo južnokorejskih konceptualistov vskočil v retrospektivo Marka Pogačnika v Moderni galeriji, pravzaprav potovanje skozi trenutke njegovega osebnega življenja, intime.

Meje, ki bi to življenje ločila od umetnosti, skorajda ni, lastno intimo pa razkriva skozi subtilne minimalistične akcije in objekte.

Osebne zgodbe predstavlja kot poligon za prevpraševanje različnih medijev, od risbe, slike, objektov in knjig do performansa.

V galeriji tokrat napovedujejo pregled del iz različnih obdobij njegove kariere. Ne obljubljajo klasične pregledne razstave, pač pa preplet miselnih in likovnih kombinacij – skorajda ugank –, sestavljenih v večplastno, a izmuzljivo celoto.