Deloskop napoveduje: Kaj je novega na Portugalskem

Tokratni filmski pregled ima vso tematsko in žanrsko raznolikost, ki je značilna za portugalsko kinematografijo. Giblje se med igranim in dokumentarnim filmom, prehaja od socialnega realizma k formalnemu eksperimentiranju, zajema pa tudi bolj klasično kinematografijo.

Tridnevna filmska retrospektiva portugalskega filma bo v Slovenski kinoteki ponudila šest novodobnih portugalskih zgodb.

Filipa Reis in João Miler Guerra v Mačji zibki (Cama de gato, 2012), ki bo otvorila retrospektivo, z dokumentarno kamero prodreta v svet najstniške mamice, ki še vedno razmišlja kot otrok, a se hkrati sooča z odgovornostjo skrbeti za nebogljeno bitje. Po projekciji bosta avtorja odgovarjala na vprašanja.

Režiser João Nuno Pinto se v filmu Amerika (América, 2011) posveti zgodbi o mešanem zakonu med Rusinjo Lizo in Portugalcem Vitorjem, ki sprejme ponudbo nekdanje žene, da bi ponarejal liste za ekonomske migrante. Film je bil nominiran za portugalski zlati globus.

Državljanska vojna (Guerra civil, 2010) film avtorja številnih kratkih in dokumentarnih filmov Pedra Caldasa, se vrne v leto 1982, ko se odvija nenavadna drama o odraščanju nekoliko avtističnega Ruia, ki ga iz umetniških sanjarij zbudi dekle iz soseščine.

Mali otok Corvo, je le skala sredi otočja Azori, dolga šest in široka štiri kilometre, na kateri stoji vasica s 440 prebivalci, ki se spoprijateljijo s filmsko ekipo dokumentarca To je Zemlja, ne Luna (É na Terra não é na Lua, 2011) v režiji Gonçala Toche.

V duhovitem in ganljivem dokumentarnem portretu režiserja Miguela Gonçalvesa Mendesa José in Pilar (José e Pilar, 2010) intimneje spoznamo znanega portugalskega literata in nobelovca Joséja Saramago in njegovo ženo Pilar del Río, skozi pisanje, potovanje in promoviranje romana Slonovo potovanje, ki je kot metafora za pisateljevo življenje.

Film Kri moje krvi (Sangue do meu sangu, 2011) režiserja Joãa Canija je selektor opisal kot enega največjih biserov evropske kinematografije. Vsekakor je bil to najbolj uspešen portugalski film v letu 2011, ko je v kinematografe privabil 21 tisoč gledalcev. Gre za zgodbo o veliki materinski ljubezni in žrtvovanju za družino, ko se v žrelu revščine in nasilja, v revnem predmestju Lizbone, mati žrtvuje za svojo hči, teta pa za svojega nečaka. Film je bil tudi portugalski kandidat za tujejezičnega oskarja, a se v ožji izbor ni uvrstil.