Tiskane izdaje
Letos organizatorji napovedujejo vrnitev h koreninam uličnega gledališča, za katero so značilne nenapovedane, nenadne in nepričakovane ulične intervencije. Sočasno bo festival kot most med zahodno in vzhodno Evropo postregel
z najboljšim iz obeh okolij.
Poleg petnajstletnice festivala bodo letos proslavili še tridesetletnico Gledališča Ane Monro, tako da sta razloga za slavnostno vzdušje kar dva. Morda je to pravi trenutek, da se ozremo malce nazaj.
Gledališče Ane Monro je na sceni že od leta 1982 in je ena najstarejših neodvisnih gledaliških skupin na Slovenskem. Od ustanovitve do danes se je iz majhne gledališke skupine razvila v pomembno producentsko hišo. Osrednji zvrsti, ki ju goji, sta ulično gledališče in gledališka improvizacija, osrednje prireditve, ki jih organizirajo, pa so poleg poletnega festivala Ana Desetnica še zimski festival Ana Mraz, plesni festival Prešerna Ana ter ognjeni festival Ana Plamenita. Ana Desetnica je prve korake naredila sredi devetdesetih v Mariboru s cestnogledališkim programom v okviru festivala Lent, v Ljubljano pa je prvič zakorakala leta 1998. In v njej ostala.
Sčasoma je postala vseslovenski festival, saj posamezne predstave gostujejo tudi v drugih slovenskih krajih. Letos bodo ulični burkači, performerji, cirkusanti, pevci in igralci razgrajali še po Celju, Novi Gorici, Kamniku, Šoštanju, Cerknem, Rušah, Murski Soboti in Ravnah na Koroškem. Skupno število dogodkov bo impozantno: v Ljubljani se jih bo zvrstilo okoli devetdeset, v Mariboru okoli sto, v ostalih slovenskih krajih pa še okoli trideset, skupaj kar 220. Ana Desetnica je največji gledališki festival v tej deželi, pravi njen vodja Goro Osojnik.
Korak nazaj
je tudi korak naprej
Program letošnje Ane Desetnice se bo raztezal čez štiri dni, prinesel pa bo preplet resne umetnosti in zabave. Kot vedno bomo v novi luči spoznavali določene mestne ambiente in v dogajanje bo zelo vpleteno občinstvo, saj brez interakcije z njim uličnega dogodka ni.
Sicer se festival na neki način vrača h koreninam, k osnovnim prijemom uličnega gledališča, k uličnim intervencijam, pravi Goro Osojnik. Toda korak nazaj je hkrati tudi korak naprej, saj so intervencije trend v uličnem gledališču po svetu, dodaja Osojnik. Brez napovedi v programski knjižici, ob nenapovedanem času in na nenapovedani lokaciji, nas lahko ujame kakšna ulična akcija in še preden bomo dojeli, kaj se dogaja, bo že vsega konec. Samo nekaj namigov, kaj bi to lahko bilo: balerine z akustičnimi oblačili, fotograf, ki na ulici organizira poročne fotografije, osem oseb s kovčki, ki izgubljene tavajo po mestu, roza nezemljani, izgubljeni člani orkestra … Pripravimo se torej na presenečenja!
Z vzhoda veje svežina
V letošnjem programu so izpostavili geopolitični položaj Slovenije, pravi programski vodja festivala. Ker živimo v centru Evrope, zelo dobro razumemo in poznamo tako vzhod kot zahod Evrope. Lahko delujemo kot povezovalni element, pravi Osojnik. To poskušajo letos tudi uresničiti. Ob skupinah iz Italije, Francije, Nizozemske, Nemčije in drugih zahodnih držav bodo po številu torej prednjačile skupine iz srednje in vzhodne Evrope: Slovenije, Češke, Avstrije, Rusije, Belorusije, Kirgizije in Turčije. Skupine z vzhoda bodo prinesle nov pogled na ulično gledališče: to je pri njih finančno manj podprto in morda manj razvito, a zato bolj avtohtono in kreativno, pravi Goro Osojnik in poudarja, da je na zahodu ulično gledališče že malce »utrujeno«.
Sodelovanje med umetniki z zahoda in vzhoda bodo spodbudili tudi s simpozijem EWO – East West Opening Doors, ki bo potekal v Mariboru. To bo edinstvena priložnost, saj imajo ulični umetniki med festivali zaradi intenzivnega tempa bolj malo priložnosti za pogovor. Nosilne teme simpozija bodo štiri: vzgoja za sodelovanje, primer dobre prakse sodelovanja vzhod-zahod, dostop do občinstva ter evropske dimenzije sodelovanja, pravi Goro Osojnik.
Še pred simpozijem bo sejem predstav (show case), ki si ga bodo ogledali številni priznani selektorji uličnogledaliških festivalov. EWO je del projekta TransAC (Transnational Co-production In Action 2011–2013) mednarodne mreže Meridians, katere član je tudi festival Ana Desetnica. Prvo tovrstno srečanje je bilo lani na mednarodnem festivalu Fira Tarrega v Španiji.
De Propere Fanfare:
veliki spektakel
Največji dogodek festivala bo nastop skupine Bij' De Wieze Gasten (Pri umazanih gostih) iz belgijskega Genta. Njihova predstava De Propere Fanfare je pravi množični spektakel, nastopa jazz orkester z veliko skupino plesalcev in akrobatov, skupaj je okoli sto nastopajočih. Ne gre za frontalno predstavo, bolj za predstavo proces. Vse skače, brca, se valja, zvija, meče, guga, pleše, na koncu pa se predstava sprevrže v veliko 'fešto', obljublja Goro Osojnik.
Gledališče Ane Monro bo na ogled postavilo Moljerado, duhovito predelavo in kompilacijo Molièrovih del, rdeča nit predstave pa je nič kaj hvale vredna človeška lastnost, hinavščina. Kako so se pod režijsko taktirko Jean-Luca Prevosta lotili predelave Molièrovih del ulični umetniki iz Kirgizije, bo prikazal Teatr klub Mesto D. V goste prihaja tudi ena vrhunskih in priznanih španskih uličnogledaliških skupin Kamchatka z istoimensko pohodno predstavo.
VOSA je ulični cirkus v najboljši češki maniri, ustvarili pa bodo zanimivo interaktivno predstavo, ki vrhunec doseže v gradnji na pogled nemogočih struktur iz lesenih drogov. S Sardinije prihaja Theatre en vol z Brigado za Urbano Harmonizacijo, z Japonske Senmaru & Juki, iz Irana Pazirik theatre group z zgodbami perzijske noči, gosti iz Turčije bodo pripovedovali svoje zgodbe v tradicionalni tehniki dengbej. Tu bodo še mehiški klovni iz zasedbe Cornisa 20, avstralski dvorni norček Jolly Goodfellow, nizozemski De Stijle Wand bo na ogled postavil svoj »lunapark«, britanski Signdance Colective pa bo predstavil svoj pogled na olimpijske igre.
In še nekaj namigov iz domače produkcije – nastopali bodo KUD Ljud, KD Priden možic, Kolektiv Narobov, Trije težki, Sam Sebastian, Eva Škofič Maurer, ŠUGLA, Trio Anore, Burekteater, Bimbo terater, Altera in drugi.
Dve očesi
Del strategije Ane Desetnice je že nekaj časa zavzemanje novih mestnih predelov. Tako bo imel letošnji program v Ljubljani dve očesi: eno v centru mesta, drugo pa na Prulah, kjer bosta poleg predstav tudi tradicionalni nedeljski Anin piknik in zaključek festivala. Naslednje leto bo Ana Desetnica šla v Moste, kjer bo za pokušino ena predstava že letos.
Nekaj dni pred uradnim odprtjem festivala (22. junija) se bo v Ljubljani začela multidisciplinarna reciklažna delavnica Ane Desetnice. K sodelovanju so povabili mlade umetnike različnih smeri, ki jih zanima soustvarjanje interaktivne ulične instalacije oziroma predstave. Osnovo ustvarjalnega procesa bodo predstavljali staro pohištvo, obleke in številni drugi rabljeni predmeti, ki bodo v procesu reciklaže dobili novo podobo in povedali najrazličnejše zgodbe. Namen delavnice je, da bi rabljeni material skozi reciklažo postal del nove zgodbe javnega prostora.
