Peter Rak, kultura
S komično opero Mandragola srbske opere in teatra Madlenianum ter transvestitskim šovom Gardenia belgijske skupine Les Ballets C de la B se v Mariboru začenja izvajanje programskega sklopa Terminal 12. Gre za najbolj ambiciozni in velikopotezni programski sklop EPK, ki združuje odrske umetnosti, glasbo, film, literaturo, razstave.
Bi se dalo v Mariboru napisati esejistično delo v slogu vaše knjige Berlin , ki je, kot ste zapisali, 'kozmopolitsko mesto, ki poka po šivih od raznih scen, kulturnih dogodkov, od galerij in literarnih branj'?
Takšen tekst je mogoče napisati kjer koli, tudi v Slovenj Gradcu, na Ptuju ali ne nazadnje v Destrniku. Ko je bil na obisku v Ljubljani nemški pisatelj Ingo Schultze, ki živi v Berlinu, je ob moji knjigi dejal, da je sam ne bi mogel napisati, ker človek za takšno refleksijo potrebuje pogled od zunaj. To se mi zdi tudi eno od pomembnih poglavij Evropske prestolnice kulture, namreč, da je ne dojemamo zgolj kot nabor dogodkov ali interno analizo, temveč predvsem kot priložnost za pogled od zunaj. In teh si želim čim več.
V smislu spremembe lokacije in stimulansa, ki ga nudi izolacija hotelske sobe, to verjetno drži, vendar se zastavlja vprašanje, ali Maribor ima temeljni impulz za kreativno delo.
Resda ima Maribor kot večina slovenskih mest velike urbanistične anomalije in s tem povezano omejeno gravitacijsko moč, vendar je za marsikoga, ki pride iz tujine, posebno, če hočete celo eksotično mesto. Če je človek seveda pripravljen raziskovati tudi predmestja, denimo Melje ali Studence, in če se ne zadovolji z vnaprej pripravljenim turističnim paketom, ki vključuje zgolj klasično turo. Če na tak način problematiziramo Maribor, tudi denimo Ljubljana ne predstavlja posebnega preskoka, večina turistov se sprehodi okoli Tromostovja in imajo občutek, da so videli celo mesto. Šteje seveda mitologija nekega mesta, to bi morali najprej osmisliti in razumeti sami, če hočemo, da jo začutijo tudi drugi. Razstave o Judih in Nemcih ali mariborskem meščanstvu med obema vojnama že imajo razsežnosti odpiranja doslej slabo poznanih ali celo zamolčanih poglavjih Maribora.
Ljudi privlačijo skrajnosti, romunski Sibiu kot EPK je denimo predstavljal magnet kot sesuto mesto na koncu Evrope.
Arhitekturno dediščino Sibiua so poskušali renovirati, če se ne motim, so na pomoč priskočili Švicarji, vendar je bilo denarja premalo, zato so nastale tragikomične rešitve. Ne samo, da so obnovili le zunanjščino stavb, medtem ko je notranjščina ostala derutna in prazna, obnovili so celo zgolj pročelja objektov in strehe, ki gledajo na ulico, s čimer so ustvarili pravo Potemkinovo vas. Takšne rešitve si ne bi želel za Maribor, res pa bi bilo mogoče pri obnovi starega mestnega jedra storiti več.
Programski sklop Terminal 12 naj bi v okviru EPK predstavljal presežek v smislu vabe za velike mednarodne spektakelske projekte, vendar se zdi, da bo to le enoletna ponudba, ki bo decembra ugasnila.
Res je Terminal 12 svojevrstna vaba in motivacija za meščane, pa tudi za obiskovalce iz Slovenije in tujine, da bi si na podlagi bolj odmevnih projektov v mestu ogledali še drugo ponudbo. Vendar namen ni zgolj promocijski, eden od ciljev je tudi umestiti velike mednarodne projekte v mariborske kulturne institucije, ki imajo tudi same odlično produkcijo, in s tem zvišati njihov renome. Želim si, da takšna gostovanja ne bi bila omejena z mandatom EPK, težko pa napovem, kakšne bodo finančne možnosti za nadaljevanje projekta in s tem za učvrstitev višjih standardov, ki jih nujno potrebujemo, saj smo veliko preveč zapredeni zgolj v lasten univerzum. Ne gre pozabiti, da bomo za relativno skromno vsoto poldrugega milijona evrov v Mariboru videli vrsto vrhunskih projektov, pri čemer je treba upoštevati tudi sinergijske ekonomske učinke tovrstnih gostovanj...
... ki bodo z odpovedjo gradnje centra MAKS v veliki meri obsojena na improvizacijske uprizoritve.
Žal res, večino predstav smo umestili v SNG Maribor, nekatere, denimo Nevidni cirkus Victorie Chaplin in Jean-Baptista Thiérréea, smo bili prisiljeni premakniti v Mursko Soboto, šotor gledališča bratov Forman bo v mestnem parku, Nacionalno gledališče Radu Stanca Silvia Purcăreteja s predstavo Faust bo v enem od opuščenih industrijskih objektov, kar je glede na značaj projekta tudi pozitivno, saj ima produkcija svojevrstno kataklizmično atmosfero.
Spisek dvanajsterice velikih imen s področja kulture, znanosti in umetnosti, ki prihajajo v Maribor, je bil že nekajkrat spremenjen.
Trenutno je potrjenih osem imen, v kratkem pričakujemo še potrditve ostalih. Bilo je nekaj zapletov, nekateri, denimo Mario Vargas Llosa, so načelno pristali, pred podpisom pogodbe pa so si iz takšnih in drugačnih razlogov premislili. Za zdaj lahko zagotovim, da bodo letos v Mariboru gostovali Charles Simic, Boris Groys, Jan Fabre, Rebecca Horn, Cvetan Todorov, Gari Kasparov, Hans Magnus Enzensberger in Vikas Swarup, ki bodo v mestu nekaj dni, pripravili bodo predavanja, nekateri tudi delavnice, osrednji dogodek pa bodo pogovori, ki jih bo posnela tudi nacionalna televizija. In seveda knjiga vseh refleksij, ki bo izšla ob koncu leta.
Jan Fabre bo ob tem pripravil gledališki projekt, vendar se o vsebini še ne ve skoraj nič.
Fabre je spremenil tekst, ki ga bo v Mariboru premierno uprizoril 9. maja, to bo projekt The soul performance, obenem pa bo v Umetnostni galeriji razstavni program. Imel bo tudi svojo delavnico, kar bo nedvomno zanimiva izkušnja za slovenske gledališke igralce. Veseli smo, ker bo prišel v Maribor, saj je zelo iskan avtor, ki ima malo prostih terminov.
Ulay, nekdanji partner Marine Abramović, bo v mestu nekaj mesecev.
Takšen je dogovor. V Mariboru bo imel na voljo stanovanje in atelje v Sodnem stolpu na Lentu, kjer bo lahko pripravil svoj projekt oziroma stalno instalacijo, povezano z univerzalno temo vode.
Enega največjih projektov, gostovanje zbirke iz britanske galerije Tate, boste, kot kaže, morali odpovedati, saj se ne zdi mogoče, da bi mesto do konca leta dobilo novo moderno galerijo.
Vse kaže, da bo tako. Kapacitet, ki bi odgovarjale vsem standardom, nima nobeno mesto, ki sodeluje v projektu EPK. Morda obstaja še majhna možnost, da bi Umetnostno galerijo Maribor le odprli ob koncu leta in bi z razstavo napravili uvod v leto 2013. Je pa časa malo, prej ali slej se bo treba odločiti in plačati rezervacijo del, sicer razstave evropskega modernizma v Mariboru pač ne bomo videli.