Tiskane izdaje
»Če imate vizije, pojdite k zdravniku,« je zgodovinar ddr. Igor Grdina, član akademije EPK, citiral nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Schmidta. Tako se je odzval na razmišljanja o možnostih nadaljevanja projektov Evropske prestolnice kulture v Mariboru, ki so glede na finančne možnosti skoraj nične.
To je bil zadnji zbor akademije EPK, na katerem je bilo slišati veliko idej o trajnostnem razvoju in vizijah mesta, zelo malo pa je bilo konkretnih načrtov. Programski direktor EPK Mitja Čander je opozoril na nekatere premike, ki jih je enoletni projekt sprožil, predvsem na področju redefiniranja kulture ter širjenja njenega polja; mnogi so se pri lansiranju programa Urbane brazde spraševali, kaj ima solata opraviti s kulturo, vendar je percepcija kulture zdaj vendarle drugačna, Maribor in Slovenija pa bi morala prek različnih evropskih skladov ter predvsem programa evropske komisije Kreativna Evropa (Creative Europe) zdaj tudi realizirati.
Maribor ne stagnira!
Pesnik in urednik Andrej Brvar je poudaril pomen distinkcije med kulturo in umetnostjo, ki jo je zarisal EPK. Mesto je z nekaterimi projekti, kot je bila izjemno dobro obiskana razstava Nemci in Maribor, priznal nemški delež pri oblikovanju mestne identitete in ponudil Avstrijcem roko sprave, obenem pa je nakazal tudi vizijo prihodnjega razvoja. »Potreben je jasen znak novega vodstva mesta, da je pripravljeno podpreti kulturne programe, nikakor pa ne potrebujemo za Maribor tipičnega defetizma, kakor ga lahko zasledimo v zadnji številki revije Dialogi, ki je bila v celoti posvečena analizi EPK in v kateri je skupina mariborskih intelektualcev projekt v celoti sesula,« je dejal Brvar.
Zbora se je udeležil tudi novi mariborski župan Andrej Fištravec, ki je napovedal pobudo za rebalans letošnjega mestnega proračuna, v katerem so mestni svetniki sredstva za kulturo oklestili na minimum. Nekatere projekte, kot sta Festival Maribor ali Terminal 12, bi po njegovem mnenju vsekakor morali nadaljevati, od zavoda Maribor 2012 pa pričakuje stvarne predloge, kako priti do evropskih kohezijskih sredstev, v okviru katerih bi v novi finančni perspektivi za ta namen lahko zagotovili do sto petdeset milijonov evrov.
Igor Grdina je do tovrstnih razmišljanj skeptičen. Kot zgodovinar se dobro zaveda, da se lahko identitete posameznika in skupnosti spremeni šele v nekaj generacijah, zato EPK na tem področju ne more igrati prelomne vloge. »Maribor ne stagnira, Maribor gre navzdol,« meni Grdina. Zgolj z lepimi idejami in vizijami se ne bo nič spremenilo. Če ne bo pristne želje po realizaciji vsaj nekaterih programov ter ohranitvi ekipe, ki je z izpeljavo EPK v težkih pogojih dokazala svojo sposobnost, se pač moramo sprijazniti s tem, da je bil EPK enoletni projekt, ki je zdaj ugasnil.
Obeti so slabi. Danijel Sajko, v. d. direktorja urada za kulturo mariborske občine je dejal, da je letošnji mestni proračun po dolgih letih zastavljen realno, torej so odhodki vsaj približno usklajeni s pričakovanimi prihodki, kar pomeni, da ni veliko manevrskega prostora pri novi prerazporeditvi denarja, v kateri bi kultura dobila več. Ali na kratko: »Trenutno ni denarja, da bi lahko nadaljevali programe EPK.«
